Sociologija
Agregat
Ana Ješe

Ana Ješe

Ana Ješe je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz sociologije kulture ter španskega jezika in književnosti. Na Unverzi v Bolonji v Italiji je magistrirala iz vzhodnoevropskih študij in se usmerila v področje Balkana. Trenutno je doktorska študentka na Filozofski fakulteti, kjer raziskuje vpliv pogojevanja članstva v Evropski uniji na demokratizacijo na Zahodnem Balkanu. Od leta 2010 je na oddelku za sociologijo demonstratorka.

Več o avtorju

Kosovski Srbi med Beogradom in Prištino

Ana Ješe

Ali kako pomembne so lokalne volitve za Srbe na Kosovu?

Na Kosovu so v nedeljo, 15. novembra, potekale prve lokalne volitve od razglasitve kosovske neodvisnosti 17. februarja 2008. Zmago je objavila Demokratska stranka Kosova predsednika vlade Hashima Thacija. Lokalne volitve predstavljajo prvi test decentralizacije Kosova, ki jo predvideva Ahtisaarijev načrt.

Volitve so ogranizirale kosovske oblasti in so potekale v 36 občinah. Volitve niso potekale v dveh novih občinah na severu Kosova, Kosovska Mitrovica in Parteš, saj so kosovske oblasti in mednarodna misija prepričane, da volitve tam tokrat ne bi uspele, zato bodo organizirane naknadno. Na volitvah so izbirali župane tudi v treh novih občinah Gračanica, Kolokot i Ranilug, kjer je večinsko prebivalstvo srbsko.

Vlada Republike Srbije je pred volitvami pozivala kosovske Srbe, naj se ne udeležijo volitev, saj so le-te nelegitimne, ker niso organizirane v skladu z resolucijo Združenih narodov 1244. Vprašanje ni bilo samo v resoluciji, ampak tudi v tem, da kosovski Srbi z udeležbo na volitvah priznajo legitimnost kosovske vlade. Po drugi strani pa se neudeležba Srbov na volitvah odraža v lokalni samoupravi, kar se je pokazalo na tokratnih volitvah. V dveh občinah, Štrpce in Novo Brdo, kjer imajo večino, so Srbi izgubili oblast. V Štrpcu, kjer Srbi predstavljalo 70 odstotkov prebivalstva, je na volišča prišlo več Albancev kot Srbov.

Kosovski Srbi se pred vsakimi volitvami soočajo s to dilemo, vendar je bila tokrat dilema se večja, saj ni šlo samo za legitimnost volitev, vendar tudi za decentralizacijo Kosova, v kateri Srbi vidijo možnost za izboljšanje njihove situacije. Nekateri so mnenja, da je udeležba na volitvah boj za obstanek Srbov na Kosovu. Srbska vlada sicer nikomur ni prepovedala udeležbe na lokalnih volitvah, saj imajo vsi pravico do svobodne odločitve, kot je izjavil minister za Kosovo in Metohijo Goran Bogdanović. Vendar pa je opozoril, da tisti Srbi, ki bodo sodelovali v kosovski samoupravi ne bod mogli hkrati delovati v srbskih lokalnih institucijah.

Težave kosovskih Srbov so tudi praktične in ne samo politične narave. Mladi Srbi se odseljujejo, ker na Kosovu ne vidijo nobene perspektive. Tisti, ki si to lahko privoščijo, se šolajo v Beogradu ali Novem Sadu. Vendar se, ko zaključijo s šolanjem, ne vračajo na Kosovo. Tisti, ki ostanejo na Kosovu, dela v večini ne najdejo in živijo od socialne pomoči. Tistim, ki životarjenje ni povšeči, ne preostane drugega, kot da se odselijo. Tako prihaja do »naravne« selekcije in delež Srbov na Kosovu se vztrajno manjša. Poleg tega imajo Srbi že nekaj desetletij v povprečju manj otrok kot Albanci, kar je seveda že davno povzročilo spremembo etničnega razmerja na Kosovu.

Problem na Kosovu je tudi vrnitev prebivalstva. Srbi se le poredko vračajo na svoje domove, iz katerih so bili pregnani med vojno. Bodisi ker ne vidijo perspektive za boljše življenje, bodisi ker so njihovi domovi porušeni. Kosovska vlada je obnovila oziroma postavila nove hiše v določenih občinah tako za srbsko kot za albansko prebivalstvo, vendar to se zdaleč ni dovolj. Potrebna so delovna mesta in trenutno kosovski Srbi v veliki večini delajo le v javnih srbskih institucijah (bolnišnice, zdravstveni domovi, šole, kulturni centri itd.). Te pa bodo delovale le toliko časa, kolikor jih bo srbska vlada plačevala. Privatni sektor je v srbskih občinah slabo razvit.

Da bi srbska skupnost postala aktivna manjšina na Kosovu in si uspela izboljšati svoj ekonomski in politični položaj, je potrebno, da se vključi v javno življenje ter da Srbi volijo svoje predstavnike. Pasivnost bo samo še poslabšala njihov položaj. Decentralizacija po Ahtisaarijevem načrtu daje občinam veliko pristojnosti in avtonomije, kar pomeni, da lahko veliko naredijo za razvoj lokalnega okolja.

Nekateri Srbi se zavedajo svojega položaja na Kosovu in gledajo na stvari iz vsakodnevnega praktičnega vidika. Podpredsednica Srbskega narodnega sveta na Kosovu Rada Trajković in še drugi politiki so pozivali Srbe, naj se udeležijo lokalnih volitev, na katerih je sodelovalo 21 srbskih list. Poleg tega Srbi sodelujejo v kosovski vladi, kjer imajo dva ministra. Čeprav je srbski minister Bogdanović izjavil, da ni pogojev, da bi Srbi šli na volišča, pa je skupina 90 srbskih intelektualcev izjavila, da je ignoriranje lokalnih volitev nerazumno in neproduktivno za srbsko manjšino ter pozvala kosovske Srbe, da naj grejo na volišča, saj si bodo le tako lahko zagotovili trajni obstoj na Kosovu.

Ko je srbska komercialna televizija spraševala Srbe na Kosovu, če je za njih ureditev statusa pomembna, so odgovarjali, da si želijo le delovnih mest in boljšega življena ter da ne verjamejo, da bi ureditev statusa rešila ta problem. Vsekakor bi urejen status doprinesel bolj stabilnemu okolju in k večjim tujim naložbam na Kosovu, kar bi posledično doprineslo tudi k novim delovnim mestom. Vendar če želi srbska vlada zadržati Srbe na Kosovu, naj pomaga Kosovu pri njegovem ekonomskem razvoju, ne pa da uvaja različne trgovinske blokade. Kosovski Srbi so tako največje žrtve nerešenega statusa Kosova, saj so obviseli med politiko Beograda in vsakdanjimi problemi na Kosovu.

Comments are closed.