Sociologija
Agregat
Rudi Rizman

Rudi Rizman

Red. prof. ddr. Rudi Rizman (1944), sociolog in politolog, predava predmete s področja obče in specialnih sociologij; je gostujoči profesor na številnih tujih univerzah. Znanstvenoraziskovalno se ukvarja s klasično in sodobno sociološka mislijo, globalizacijo, narodom in nacionalizmom, izpostavljenimi vidiki demokracije in človekovih pravic idr. Z raziskovanjem problemskega sklopa globalizacije je postal eden od utemeljiteljev sociologije globalizacije na Slovenskem.

Več o avtorju

“Ali je čas za prerazporeditev bogastva in kakšna razporeditev bi bila čim bolj sprejemljiva za vse?”

Rudi Rizman

Dopisovanje sociologa ddr. Rudija Rizmana z g. Boštjanom Šifrarjem, enim najbogatejših Slovencev

¦

R. Rizman: Kako se je prerazporeditev v času neoliberalne vladavine (po)kazala v razmerjih med najnižjimi in najvišjimi plačami … Vzemimo primer enormnih sprememb, ki zadevajo razmerje med plačami vodilnih managerjev in povprečnimi plačami njihovih delavcev v ZDA. To je bilo leta 1980 1 : 40, medtem ko se je v času izbruha krize leta 2008 to razmerje povečalo na 1 : 360 in kaže na trend povečevanja tudi v času krize. Prav tako je šokanten podatek, da dva odstotka najpremožnejših v tej državi razpolaga s 84 odstotki družbenega bogastva. Resda gre za sliko razporeditve bogastva v državi, ki ni primerljiva z našo, vendar je njen zgled glede na atraktivnost in vpliv te še vedno v marsičem vodilne države v svetu v dobri meri vplival tudi na oblikovanje podobnih trendov drugod po svetu.

Eden Nobelovih nagrajencev je za tridesetletno vladavino neoliberalizma dejal, da gre morda za največji »rop« stoletja v zgodovini.

B. Šifrar: Poznana je zgodovinska povezanost in soodvisnost ZDA in VB. Močan skupni imenovalec sta isti jezik in globalna finančna odvisnost, ki jo želijo skupaj izvajati. Ni skrivnost, da je sto ljudi iz teh dveh držav, ki jih večina sveta ne pozna, vendar so imena zelo znana, in to so predsedniki obeh držav, Rotschildovi in preostali milijarderji, povezanih v skupino sto najvplivnejših ljudi z izjemno pomembnim in močnim vplivom finančnega kapitala na banke in na svet.

Struktura mednarodne ekonomije služi predvsem interesom gospodarskih elit Zahoda, bolj malo pa tistim, ki v potu svojega obraza služijo svoj kruh. Enako lahko rečemo za neoliberalno ideologijo učinkovitih trgov, ki služi kot ideološki aparat, in ne kot svobodni trg pretoka vseh dobrin.

R. Rizman: Protestniško gibanje, ki je preraslo v globalno razsežnost, čeprav so ga mediji in politične elite kar nekaj tednov ignorirale, medtem doživlja podporo tudi v vplivnih sferah odločanja, ki bedijo nad ekonomskim življenjem v posameznih državah in tudi širše. Včasih gre res samo za besede in poskus, da se ta gibanja kooptira v obstoječe sisteme, vendar je marsikje zaslediti tudi iskrena pričakovanja med bolj reformno usmerjenimi politiki in managerskimi elitami, da lahko ne le pritiski, ampak tudi grožnje od spodaj pripeljejo do potrebnih sprememb. Kar seveda pomeni tudi bolj ali manj glasno izrečeno priznanje, da demokracija tudi v najrazvitejših državah, ki to obliko političnega sistema ne le ponujajo, ampak tudi z vojaško silo vsiljujejo po svetu avtoritarnim državam najmanj od leta 1989, enostavno ne funkcionira.

B. Šifrar: Kriza je dejansko vse globlja in ni omejena na eno industrijo, na eno geografsko območje, ampak je globalna kriza. Po mojem mnenju bo treba narediti oziroma postaviti sistem vrednot. Na novo postaviti odnos do družbe, okolja, skratka sistem vrednot, ki ne bodo slonele zgolj na ustvarjanju dobička, ampak gospodarnem upravljanju družbe.

Trenutna gospodarska kriza je priložnost za streznitev. Vse tiste, ki vodimo podjetja, in ljudi, s katerimi delujemo, nas vodi ključno poslanstvo, da skozi to obdobje krize najdemo modele, najdemo nov sistem vrednot. Krize bo konec in takrat bomo živeli drugače. Na drugačen način bomo delali in tudi razmišljali. To je izziv, ki ga imamo vsi pred seboj.

R. Rizman: Najboljši zgled v svetu, kako doseči uspešno ekonomijo in visoko raven sreče, brez dvoma izpričujejo posamezne skandinavske države. Od njih bi se lahko tudi pri nas veliko (na)učili in nama v tem pogledu ni treba odkrivati Amerike. Čeprav je na drugi strani res, da se takih zgodovinsko pogojenih primerov kljub vsemu ne da povsem mehanično posnemati in da je potrebno tudi prilagajanje in dodajanje novega in specifičnega za slovensko družbo. Skrivnost omenjenih družb se skriva v dejstvu, da te zagotavljajo večjo stopnjo enakosti kot družbe, ki z darvinistično zagnanostjo prisegajo na ekonomsko opravičljive razloge za skoraj neomejeno povečevanje družbene neenakosti.

B. Šifrar: Evropska skupnost bo morala doseči večjo prepoznavnost med malimi in srednje velikimi podjetji, ustvariti večjo solidarnost, pospeševati inovacije in razvoj ter še več pozornosti posvetiti varovanju okolja in večji usklajenosti pri iskanju trgov … Razmisliti je treba o tem, da bi se v srednje šole implementiralo izobraževanje o podjetništvu, da bi se mladi z dobrimi idejami pozneje lahko hitreje in bolje znašli. Spodbuditi je treba inovativnost, razvoj in ustvarjalnost kot ključne dejavnike za osebni, družbeni in gospodarski razvoj. Ustvarjalnost lahko dojemamo kot najboljši vir inovativnosti, pretvarjanja idej v izdelke in storitve. Upoštevati je treba kulturno raznolikost, ki je sama po sebi vir ustvarjalnosti in inovativnosti.

… preberite pogovor v celoti

Comments are closed.