Sociologija
Sociologija kulture

Sociologija kulture

Enopredmetni študijski program druge stopnje

Drugostopenjski študij Sociologija kulture nadgrajuje teoretske, konceptualne in analitske pristope, ki so jih študenti in študentke pridobili na prvi stopnji in jih poglablja v smereh bodisi raziskovalnih bodisi praktičnih kompetenc za delo v različnih kulturnih institucijah, javnih servisih in v gospodarstvu. Študij uvajajo skupne temeljne epistemološke in metodološke vsebine ter vključuje vsebine iz primerjalne religiologije, sociologije globalizacije, medijskih in kulturnih študijev ter sociologije spola in spolnosti. Študenti in študentke poslušajo vse temeljne predmete, povezane z omenjenimi vsebinami, te pa nato poglabljajo, kombinirajo in nadgrajujejo z izbirnimi predmeti, ki omogočajo večjo specializacijo na eno ali več področij, povezanih s temeljnimi vsebinami programa. Takšno kombiniranje splošnih in temeljnih teoretsko-metodoloških osnov in ter sociološko-kulturoloških specifičnih vsebin omogoča kompleksno, hkrati poglobljeno in kompetenčno specifično intelektualno in raziskovalno oblikovanje končnega profila študenta/študentke drugostopenjskega progama Sociologije kulture.

Študenti in študentke po končanem študiju v obeh primerih pridobijo znanja, ki jih usposabljajo za samostojno vodenje, organiziranje, analiziranje in raziskovanje sodobnih kulturnih fenomenov in družbenih pojavov. Zaposlitvene možnosti, ki predvidevajo bodisi izstop iz programa bodisi nadaljevanje na tretjo stopnjo, so v programu povezane s pridobivanjem nadgradnje temeljnih teoretskih, metodoloških in epistemoloških osnov oziroma konkretnih veščin praktičnega apliciranja znanj in analitskih pristopov. Poseben poudarek v programu je namenjen interdisciplinarnosti v raziskovanje in razvijanju praktičnih izpeljav kulturne analize za potrebe širokega spektra kulturnih organizacij, zavodov, medijskih in založniških hiš, svetovalnih služb in agencij, javnih ustanov in nevladnih organizacij. Študenti in študentke so po končanem študiju sposobni samostojnega udejstvovanja kot publicisti, kulturni animatorji, organizatorji festivalov in drugih kulturnih prireditev; vključitve v nacionalne in evropske ter širše mednarodne institucije, svetovalne organe in službe, ki zahtevajo samostojnost in suverenost pri vodenju in organiziranju dela.

Program ponuja vsebine iz sociologije globalizacije, medijskih in kulturnih študijev, primerjalne religiologije ter sociologija spola in spolnosti.

Študent/študentka ima zaradi mobilnosti možnost, da za najmanj 10 KT obveznosti, predvidenih med obveznimi ali izbirnimi enotami tega programa, prenese iz drugega programa.

Oglejte si Predstavitveni zbornik!

Podrobnosti o programu, diplomskem redu in druge informacije o 2. stopnji najdete na spletni strani Filozofske fakultete v zavihku www.ff.uni-lj.si/studij/Magistrski_studij_2_stopnja.

Splošne kompetence, ki jih pridobi diplomant/diplomantka:

  • Kompetenca razumevanja in znanja: sposobnost izvirnega dela pri razvijanju in apliciranju idej, še posebej v raziskovalnem okolju;
  • kompetenca aplikativnega prenosa znanj: sposobnost reševanja problemov v novih in nepoznanih okoljih;
  • sposobnost integriranja znanja ter obvladovanja kompleksnejših vprašanj kakor tudi oblikovanja ocen in mnenj ob nepolnih podatkih;
  • kompetenca posredovanja znanja: prenos znanj specializiranim in nespecializiranim občinstvom;
  • sposobnost samostojnega učenja in samo-iniciativnosti pri pridobivanju znanj;
  • komunikacijska odprtost ter posredovanje znanj v večkulturnih okoljih;
  • sposobnost timskega dela in vodenje iniciative;
  • suverena priprava projektnih del;
  • zahtevno strokovno komuniciranje v vsaj enem svetovnem jeziku;
  • splošna razgledanost in suvereno poznavanje akademskih področij;
  • sposobnost zahtevnejšega strokovnega in publicističnega izražanja.

Predmetno specifične kompetence, ki jih pridobi diplomant/diplomantka:

  • Poglobljeno specialno znanje iz izbranih socioloških smeri, spoznavanje najsodobnejših teorij in metodologij raziskovanja;
  • kritično sledenje in obravnavanje sodobnih teoretskih tokov;
  • suvereno in inovativno teoretsko argumentiranje ter oblikovanje smernic za javne razprave o aktualnih temah sodobne slovenske in globalne družbe;
  • kompetentna uporaba sociološke metodologije;
  • poglobljeno poznavanje evropskega prostora in regionalnih kulturnih zgodovin;
  • umeščanje evropskih procesov kulturne, ekonomske, politične in družbene integracije v zgodovinske kontekste ter kontekste širših globalizacijskih tokov oblikovanja svetovne družbe;
  • poglobljeno poznavanje sodobnih socioloških teorij s področja kulture in apliciranje teoretskih tokov v organiziranju kulturnega življenja;
  • uporaba kritičnih teoretskih pristopov v raziskovanju kulturnih pojavov;
  • sposobnost delovanja v interdisciplinarnem in medkulturnem okolju;
  • obvladovanje komunikacijskih tehnologij za delo v kulturnih ustanovah;
  • praktična usposobljenost za samostojno organiziranje dela in vodenje kulturnih dejavnosti, ustanov in projektov;
  • praktična usposobljenost za samostojno raziskovanje kulture; negovanje in spodbujanje samoiniciativnosti;
  • praktična usposobljenost za samostojno delovanje v publicistični, založniški, kulturno-organizacijski dejavnosti, na ministrstvih in v medijih; vodilna vloga v delu svetovalnih, izobraževalnih in raziskovalnih institucij javnega in privatnega sektorja ter v gospodarstvu;
  • pridobljena poglobljena znanja in veščine za samostojno publicistično udejstvovanje;
  • pridobljena ekspertiza za samostojno snovanje in priprava raziskovalnih projektov;
  • znanje za vodenje festivalskih projektov ter tekočih kulturnih in drugih programov ter dejavnosti ustanov javnega in zasebnega sektorja, nevladnih in civilno-družbenih organizacij, medijskih hiš in oglaševalskih agencij, gospodarstva in industrije.

Predmetnik

1.letnik

Prvi (zimski) semester:

Predmet Nosilec/ka KT Kontaktne ure – skupaj Ure predavanj Ure seminarjev
Epistemologija humanistike in družboslovja Krašovec 10 60 40 20
Izbrane teme iz sociologije globalizacije Mandelc 10 60 40 20
Sociologija spola in spolnosti Antić in Kuhar 10 60  40 20

Drugi (letni) semester:

Predmet Nosilec/ka KT Kontaktne ure – skupaj Ure predavanj Ure seminarjev
Metodologija sociološkega raziskovanja Kogovšek 10 60 40 20
Medijski in kulturni študiji Vogrinc 10 60 40 20
Izbirni predmet 5 30 10 20
Zunanji izbirni predmet 5

2. letnik

Tretji (zimski) semester

Predmet Nosilec/ka KT Kontaktne ure – skupaj Ure predavanj Ure seminarjev
Primerjalna religiologija z uvodom v religijo Škamperle in Zalta 10 60 40 20
Raziskovalni seminar Jeffs 5 30 30
izbirni predmet 5 30 10 20
izbirni predmet 5 30 10 20
zunanji izbirni predmet 5

Četrti (letni) semester

Predmet Nosilec/ka Steber KT Kontaktne ure – skupaj Ure predavanj Ure seminarjev
Izbirni predmet C 5 30 10 20
Magistrsko delo 25

V nadaljevanju so predstavljeni izbirni predmeti. Vsi predmeti niso razpisani vsako študijsko leto.

Izbirni predmeti

Predmet Nosilec/ka KT Kontaktne ure – skupaj Ure predavanj Ure seminarjev
Suverenost, nacionalizem in globalizacija Rizman 5 30 10 20
Globalizacija, migracije in trans-nacionalizem Rizman 5 30 10 20
Globalizacija in nacionalna država Pikalo 5 30 10 20
Teorije in problemi sodobnega državljanstva in človekovih pravic Rizman 5 30 10 20
Sociologija evropskih integracij Mandelc 5 30 10 20
Vladavine, sistemi, režimi Lešnik 5 30 10 20
Religija in politika Dragoš 5 30 10 20
Spol in politika v primerjalni perspektivi Antić 5 30 10 20
Spol in globalizacija Antić  Gaber in Vidmar Horvat 5 30 10 20
Teoretizacija svetovnega horizonta Krašovec 5 30 10 20
Stik med evropskimi in neevropskimi družbami Vogrinc 5 30 10 20
Vizualna kultura in spol Vidmar Horvat 5 30 10 20
Feministična filmska in televizijska teorija Vidmar Horvat 5 30 10 20
Zgodovinska konstitucija muzeja Rotar 5 30 10 20
Kulturna in institucionalna zgodovina radiotelevizije Vogrinc 5 30 10 20
Mediji, multikulturalizem in kultura strpnosti Kuhar in Vidmar Horvat 5 30 10 20
Zvočna kultura Vogrinc 5 30 10 20
Kulturna in institucionalna zgodovina radiotelevizije Vogrinc 5 30 10 20
Mediji, multikulturalizem in kultura strpnosti Kuhar in Vidmar Horvat 5 30 10 20
Zvočna kultura Vogrinc 5 30 10 20
Globalna kultura, postkolonializem, multikulturalizem Vidmar Horvat  in Hrastnik 5 30 10 20
Feministična literarna teorija Mihurko Poniž in Hrastnik 5 30 10 20
Zgodovina filmske teorije Vogrinc 5 30 10 20
Razvoj filmske industrije in politika avtorjev Vogrinc 5 30 10 20
Ključni filmi 20. stoletja Vidmar Horvat 5 30 10 20
Upravljanje v kulturi in medijih Vidmar Horvat 5 30 30
Religija in politika Dragoš 5 30 10 20
Mediji in/kot religija Kerševan 5 30 10 20
Spol in religije Zalta 5 30 10 20
Sociologija religiozne umetnosti Škamperle in Pintarič 5 30 10 20
Religija in  kultura renesanse Škamperle 5 30 10 20
Sociologija ezoteričnih in mističnih izročil Škamperle 5 30 10 20
Krščanstvo, judovstvo, islam in »zahodna civilizacija« Zalta 5 30 10 20
Religije v japonski in kitajski družbi Rošker 5 30 10 20
Zgodovinska sociologija reformacije in protestantizma Rajšp 5 30 10 20
Protestantizem in moderna družba Kerševan 5 30 10 20
Politična kultura protestantizma Kerševan 5 30 10 20
Vizualna kultura in spol Vidmar Horvat 5 30 10 20
Feministična literarna teorija Mihurko Poniž in Hrastnik 5 30 10 20
Spol in telo Antić 5 30 10 20
Spol in identitetne politike Antić 5 30 10 20
Spol in religije Zalta 5 30 10 20
Zgodovina vsakdanjega življenja žensk Verginella 5 30 10 20
Spol in politika v primerjalni perspektivi Antić 5 30 10 20
Nacionalizmi, rasizmi in politike spola Jalušič 5 30 10 20
Spol in globalizacija Vidmar  Horvat in Antić 5 30 10 20
Queer perspektive spola, seksualnosti in identitete Kuhar 5 30 10 20
Psihoanaliza in študiji spolov Salecl 5 30 10 20
Kritične študije moškosti Kuhar 5 30 10 20