Sociologija kulture
Dvodisciplinarni program druge stopnje
Drugostopenjski dvodisciplinarni študijski program Sociologija kulture je nadgradnja prvostopenjskih programov Sociologije in Sociologije kulture. Širok družboslovno-humanističen ter teoretsko izostren študij kulture, ki temelji na poglabljanju izbranega področja študijev spola, medijskih in kulturnih študijev, religijskih študijev ali globalizacijskih študijev povezuje z znanji in usposobljenostjo druge izbrane discipline.
Študenti in študentke so po končanem študiju sposobni samostojnega udejstvovanja kot publicisti, kulturni animatorji, organizatorji festivalov in drugih kulturnih prireditev; vključitve v nacionalne in evropske ter širše mednarodne institucije, svetovalne organe in službe, ki zahtevajo samostojnost in suverenost pri vodenju in organiziranju dela. Pri tem pa jim dvodisciplinarnost oz. možnost, da pridobijo znanja in usposobljenosti iz dveh disciplin, ki ju povezujejo med seboj, širi nabor zaposlitvenih možnosti, saj poznajo dve strokovni področji.
Program ponuja štiri temeljne izbirne predmete: Izbrane teme iz sociologije globalizacije, Medijski in kulturni študiji, Primerjalna religiologija z uvodom v religiologijo, Sociologija spola in spolnosti. Študent/-ka v prvem semestru prvega letnika izbere enega od naštetih predmetov.
Študent/študentka ima zaradi mobilnosti možnost, da za najmanj 10 KT obveznosti, predvidenih med obveznimi ali izbirnimi enotami tega programa, prenese iz drugega programa.
Oglejte si Predstavitveni zbornik!
Podrobnosti o programu, diplomskem redu in druge informacije o 2. stopnji najdete na spletni strani Filozofske fakultete v zavihku www.ff.uni-lj.si/studij/Magistrski_studij_2_stopnja.
Splošne kompetence, ki jih pridobi diplomant/diplomantka:
- Kompetenca razumevanja in znanja: sposobnost izvirnega dela pri razvijanju in apliciranju idej, še posebej v raziskovalnem okolju;
- kompetenca aplikativnega prenosa znanj: sposobnost reševanja problemov v novih in nepoznanih okoljih;
- sposobnost integriranja znanja ter obvladovanja kompleksnejših vprašanj kakor tudi oblikovanja ocen in mnenj ob nepolnih podatkih;
- kompetenca posredovanja znanja: prenos znanj specializiranim in nespecializiranim občinstvom;
- sposobnost samostojnega učenja in samo-iniciativnosti pri pridobivanju znanj;
- komunikacijska odprtost ter posredovanje znanj v večkulturnih okoljih;
- sposobnost timskega dela in vodenje iniciative;
- suverena priprava projektnih del;
- zahtevno strokovno komuniciranje v vsaj enem svetovnem jeziku;
- splošna razgledanost in suvereno poznavanje akademskih področij;
- sposobnost zahtevnejšega strokovnega in publicističnega izražanja.
Predmetno specifične kompetence, ki jih pridobi diplomant/diplomantka:
- Poglobljeno specialno znanje iz izbrane sociološke smeri, spoznavanje najsodobnejših teorij in metodologij raziskovanja;
- kritično sledenje in obravnavanje sodobnih teoretskih tokov;
- suvereno in inovativno teoretsko argumentiranje ter oblikovanje smernic za javne razprave o aktualnih temah sodobne slovenske in globalne družbe;
- kompetentna uporaba sociološke metodologije;
- poglobljeno poznavanje evropskega prostora in regionalnih kulturnih zgodovin;
- sposobnost delovanja v interdisciplinarnem in medkulturnem okolju;
- praktična usposobljenost za samostojno organiziranje dela in vodenje kulturnih dejavnosti, ustanov in projektov;
- praktična usposobljenost za samostojno raziskovanje kulture; negovanje in spodbujanje samoiniciativnosti;
- praktična usposobljenost za samostojno delovanje v publicistični, založniški, kulturno-organizacijski dejavnosti, na ministrstvih in v medijih; vodilna vloga v delu svetovalnih, izobraževalnih in raziskovalnih institucij javnega in privatnega sektorja ter v gospodarstvu;
- pridobljena poglobljena znanja in veščine za samostojno publicistično udejstvovanje;
- pridobljena ekspertiza za samostojno snovanje in priprava raziskovalnih projektov;
- znanje za vodenje festivalskih projektov ter tekočih kulturnih in drugih programov ter dejavnosti ustanov javnega in zasebnega sektorja, nevladnih in civilno-družbenih organizacij, medijskih hiš in oglaševalskih agencij, gospodarstva in industrije.
Predmetnik
1.letnik
Prvi (zimski) semester:
| Predmet | Nosilec/ka | KT | Kontaktne ure – skupaj | Ure predavanj | Ure seminarjev | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Temeljni izbirni predmet | Različni izvajalci | 10 | 60 | 40 | 20 | |
| Epistemologija humanistike in družboslovja | Krašovec | 5 | 30 | 30 |
Drugi (letni) semester:
| Predmet | Nosilec/ka | KT | Kontaktne ure – skupaj | Ure predavanj | Ure seminarjev | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Metodologija sociološkega raziskovanja | Kogovšek | 5 | 30 | 30 | ||
| Izbirni predmet | 5 | 30 | 10 | 20 | ||
| Izbirni predmet | 5 | 30 | 10 | 20 |
2. letnik
Tretji (zimski) semester
| Predmet | Nosilec/ka | KT | Kontaktne ure – skupaj | Ure predavanj | Ure seminarjev | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Raziskovalni seminar | Jeffs | 5 | 30 | 30 | ||
| Izbirni predmet | 5 | 30 | 10 | 20 | ||
| Zunanji izbirni predmet | 5 |
Četrti (letni) semester
| Predmet | Nosilec/ka | KT | Kontaktne ure – skupaj | Ure predavanj | Ure seminarjev | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Magistrsko delo | 15 |
Temeljni izbirni predmeti
| Predmet | Nosilec/ka | KT | Kontaktne ure – skupaj | Ure predavanj | Ure seminarjev | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Izbrane teme iz sociologije globalizacije | Mandelc | 10 | 60 | 40 | 20 | |
| Medijski in kulturni študiji | Vogrinc | 10 | 60 | 40 | 20 | |
| Primerjalna religiologija z uvodom v religiologijo | Škamperle in Zalta | 10 | 60 | 40 | 20 | |
| Sociologija spola in spolnosti | Antić in Kuhar | 10 | 60 | 40 | 20 |
V nadaljevanju so predstavljeni izbirni predmeti. Vsi predmeti niso razpisani vsako študijsko leto.
Izbirni predmeti
| Predmet | Nosilec/ka | KT | Kontaktne ure – skupaj | Ure predavanj | Ure seminarjev | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Suverenost, nacionalizem in globalizacija | Rizman | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Globalizacija, migracije in trans-nacionalizem | Rizman | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Globalizacija in nacionalna država | Pikalo | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Teorije in problemi sodobnega državljanstva in človekovih pravic | Rizman | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Sociologija evropskih integracij | Mandelc | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Vladavine, sistemi, režimi | Lešnik | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Religija in politika | Dragoš | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Spol in politika v primerjalni perspektivi | Antić | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Spol in globalizacija | Antić Gaber in Vidmar Horvat | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Teoretizacija svetovnega horizonta | Krašovec | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Stik med evropskimi in neevropskimi družbami | Vogrinc | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Vizualna kultura in spol | Vidmar Horvat | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Feministična filmska in televizijska teorija | Vidmar Horvat | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Zgodovinska konstitucija muzeja | Rotar | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Kulturna in institucionalna zgodovina radiotelevizije | Vogrinc | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Mediji, multikulturalizem in kultura strpnosti | Kuhar in Vidmar Horvat | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Zvočna kultura | Vogrinc | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Kulturna in institucionalna zgodovina radiotelevizije | Vogrinc | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Mediji, multikulturalizem in kultura strpnosti | Kuhar in Vidmar Horvat | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Zvočna kultura | Vogrinc | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Globalna kultura, postkolonializem, multikulturalizem | Vidmar Horvat in Hrastnik | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Feministična literarna teorija | Mihurko Poniž in Hrastnik | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Zgodovina filmske teorije | Vogrinc | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Razvoj filmske industrije in politika avtorjev | Vogrinc | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Ključni filmi 20. stoletja | Vidmar Horvat | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Upravljanje v kulturi in medijih | Vidmar Horvat | 5 | 30 | 30 | ||
| Religija in politika | Dragoš | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Mediji in/kot religija | Kerševan | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Spol in religije | Zalta | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Sociologija religiozne umetnosti | Škamperle in Pintarič | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Religija in kultura renesanse | Škamperle | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Sociologija ezoteričnih in mističnih izročil | Škamperle | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Krščanstvo, judovstvo, islam in »zahodna civilizacija« | Zalta | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Religije v japonski in kitajski družbi | Rošker | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Zgodovinska sociologija reformacije in protestantizma | Rajšp | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Protestantizem in moderna družba | Kerševan | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Politična kultura protestantizma | Kerševan | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Vizualna kultura in spol | Vidmar Horvat | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Feministična literarna teorija | Mihurko Poniž in Hrastnik | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Spol in telo | Antić | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Spol in identitetne politike | Antić | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Spol in religije | Zalta | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Zgodovina vsakdanjega življenja žensk | Verginella | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Spol in politika v primerjalni perspektivi | Antić | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Nacionalizmi, rasizmi in politike spola | Jalušič | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Spol in globalizacija | Vidmar Horvat in Antić | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Queer perspektive spola, seksualnosti in identitete | Kuhar | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Psihoanaliza in študiji spolov | Salecl | 5 | 30 | 10 | 20 | |
| Kritične študije moškosti | Kuhar | 5 | 30 | 10 | 20 |
