Sociologija
Razpisane teme diplomskih nalog

Razpisane teme diplomskih nalog

Predlogi tem in naslovov za diplomske naloge v študijskem letu 2011/2012

Prvi korak pri pripravi diplomske naloge je izbira teme. To lahko izberete sami in jo na govorilnih urah predstavite profesorici oziroma profesorju, ki ste ga glede na temo izbrali za mentorico oziroma mentorja. V pogovoru s profesorjem oziroma profesorico boste ugotovili, ali je tema primerna, ali vašo nalogo lahko prevzame kot mentor oziroma mentorica itd.

Nekateri profesorji in profesorice so v pomoč pri razmišljanju o temah diplomskih nalog za letošnje študijsko leto razpisali predloge nekaterih tem ali celo konkretne naslove diplomskih nalog, ki si jih lahko ogledate spodaj. Navedene naslove oziroma teme je potrebno konkretizirati v dogovoru z mentorjem oziroma mentorico.

Načeloma velja, da so praviloma najboljše tiste diplomske naloge, pri katerih ima študent oziroma študentka jasno vizijo, o čem želi pisati, na katera raziskovalna vprašanja želi odgovoriti in kakšno metodologijo želi pri tem uporabiti. Preden se oglasite na govorilnih urah, razmislite, kako bi se lotili svoje diplomske naloge – spodnji naslovi in teme pa naj vam bomo pri tem razmišljanju v pomoč.

Red. prof.dr. Milica Antić Gaber

  • Med čistim in umazanim (Sociološka analiza prekernih oblik dela priseljenk  v Sloveniji.)
  • Tujka tu, tujka tam (Problematika umeščanje in kompleksnosti identitet  priseljenk/ priseljencev v različnih okoljih.)
  • Prodor žensk v slovensko politiko (Analiza zadnjih volitev v DZ s stališča izvoljivosti žensk. Vpliv zakonodaje o enakih možnostih, kvot, itd. na delež žensk v politiki.)
  • Spol, šola in socializacija spolnih vlog (Analiza novejših učbenikov s stališča enakosti spolov; študija primera.)
  • Nove podobe moškosti (Analiza novih podob moškosti v slovenskem revijalnem tisku; študija primera.)

Izr. prof. dr. Tina Kogovšek

  1. Omrežja socialne opore v različnih življenjskih situacijah
  2. Merjenje in analiza socialnih omrežij
  3. Oblikovanje in testiranje anketnega vprašalnika
  4. Uporaba in primerjava različnih metodoloških pristopov za preučevanje družbenih pojavov

Izr. prof. dr. Roman Kuhar

  1. Teme, povezane z gejevskimi in lezbičnimi študiji (homofobija, konstrukcija homoseksualnosti in heteroseksualnosti, analiza medijskih/revialnih/učbeniških reprezentacij homoseksualnosti, analiza političnega diskurza o homoseksualnosti, popularna kultura in homoseksualnost ipd.)
  2. Teme, povezane s sociologijo seksualnosti in/ali spola
  3. Queerovska teorija (analiza izbranega družbenega fenomena skozi poststrukturalistični queerovski pristop)
  4. Teme, povezane s sociologijo vsakdanjega življenja (Uporaba kvalitativne metodologije (polstrukturirani intervjuji, fokusne skupine ipd.) za analizo izbranega predmeta preučevanja.)
  5. Intimno državljanstvo ((primerjalna) analiza politik državljanstva v EU/izven EU na izbranem področju intimnosti)
  6. Analize diskurzov z uporabo metode KDA (Fairclough, kritična diskurzivna analiza)

Red. prof. dr. Avgust Lešnik

Za temo diplomske naloge se dogovorite neposredno s profesorjem.

Doc. dr. Damjan Mandelc

  1. Teorije nacionalizma
  2. Pojavi nacionalizma v Sloveniji in Evropi
  3. Anthony D. Smith in etnosimbolizem
  4. Državljanstvo in izzivi globalizacije
  5. Evropski integracijski procesi
  6. Ateizem in sekularni humanizem
  7. Globalizacija, hrana in prehranska etika

Red. prof. dr. Rastko Močnik

  1. Sodobne teorije kapitalizma in njihov pomen za analizo restavracije kapitalizma v postsocialističnih družbah.
  2. Razredni boji v ideoloških aparatih države kot eno izmed področij restavracije kapitalizma na evropski pol-periferiji.
  3. Delavski boji v času restavracije kapitalizma.
  4. Kompradorska buržoazija v postsocialističnih deželah.
  5. Tehnične sestave delovne sile in družbena sestava delovne sile danes.
  6. »Kreativne industrije« v sodobnem kapitalizmu.
  7. »Kreativne industrije« in kulturni imperializem.
  8. Koncept »relativno avtonomne sfere kulture«.
  9. Teoretska zasnova sociologije kulture v sedanji epistemični konjunkturi.
  10. Teorija umetnostnih praks in sodobna sociologija umetnosti.
  11. Teorija književnih praks in sodobna sociologija književnosti.
  12. Analiza sodobnih govornih praks: (a) glede na vprašanje javne rabe nacionalnega jezika; (b) glede na problematiko govorne polifonije; (c) s teoretskega stališča, po katerem je »znak arena razrednega boja« (Vološinov).

Red. prof. drr. Rudi Rizman

  1. Globalizacija in človekove pravice
  2. Vzpon globalne civilne družbe
  3. Vloga nacionalne države v času globalizacije
  4. Od nacionalne k post-nacionalni demokraciji
  5. Pojem in razsežnosti globalne etike
  6. Sociološka misel/prispevki izbranega sodobnega sociološkega misleca (izbira po dogovoru z mentorjem)

Doc. dr. Igor Škamperle

  1. Slovenska družba  v  ’80 letih (1980) in razgradnja mita o Jugoslaviji. (Zavrnitev kulturnih vezi z Balkanom ter ovrednotenje srednje evropske identitete. Pomembni dejavniki: civilna družba, zahteva po demokraciji in pravni državi, Plečnik, Drago Jančar in literatura, alpsko smučanje , ekonomija, revija Mladina, Nova revija, NSK. Jugoslovanski državni problem, ki je bil Sloveniji oddaljen in tuj – Kosovo.)
  2. Inteligentna, lepa in pogumna ženska – cesarica Barbara Celjska. (Njene sledi v zapleteni družbeni in kulturni sestavi srednje Evrope v 15. stoletju. Njen oče Herman II. reši cesarja Sigismunda v borbi s Turki pri Niko polju. Barbara se umakne na Češko (grad Melnik)).
  3. Bitka za Berlin in bitka za Trst. (Konec druge svetovne vojne in postavitev meje, ki je postala hladna. // Osvoboditev slovenskega ozemlja, sklepna dejanja revolucije ter ideološko »očiščenje« terena. Družbeni učinki uspešne revolucije.)
  4. Leni Riefenstal. (Ena najzanimivejših žensk 20. stol. Igralka in režiserka, ki je živela 101 leto (1902-2003). Filmi Modra svetloba (1932), Triumf  volje (1935), propagandni film Olympia (1938). Cenil in spoštoval jo je sam Hitler. Po vojni se je posvetila karitativni dejavnosti otrok  v Afriki.)
  5. Zuckerbergerjevi prijatelji in nove virtualne družbene množice. (Osebni  Face book in pomen »biti povezan«.  Utopija  21. stol.: svet, v katerem so telesa odsotna (vsaj tista stara, »stacionarna«)).
  6. Horror  pleni. (Tesnoba izobilja in predmetni fetiš v sodobni družbi. // V nedeljo dopoldne v Intersparu, BTC in City parku. Volja do moči in sodobni nihilizem (ki ga povzema besedica ‘itak’).
  7. Steklena muza. (Preobrazba intimnosti ter učinki novih oblik družabnega stika, komunikacije in dinamike želja. Eros in moderni govor o njem (Marcuse, Giddens, Bataille)).
  8. Sociologija portreta. (Likovni razvoj osebne podobe. Ideološka sporočila in njihova uporaba (zloraba) danes. Od lepe Zamorke, do družinskega albuma, svoje strani ter medijske in politične komunikacije.)
  9. Zemeljski raj v času in prostoru. (Mesijanski navdih in poskusi laične in sekularne uresničitve popolne družbe. // Kratek sprehod po sledeh ene najmočnejših idej zahodnega človeka. Od treh Kolumbovih karavel, Nove Atlantide (Bacon), Morovega utopičnega otoka, Sončnega mesta,  do ruske oktobrske revolucije in sodobnega projekta globalizacije.)
  10. Svetovna popotnica Alma Karlin. (Ezoterična kultura na Slovenskem v prvi polovici 2o. Stol. // Motiv potovanja in koncept individuacije).
  11. Andrej Gosar (Prvi slovenski sociolog, njegov družbeni nauk in možne socialne aplikacije danes.)
  12. Jan A. Komensky. (Humanist, duhovni reformator, pionir moderne pedagogike in njegovo delo: Labirint sveta in raj srca.)
  13. Sanje, ekscesi in realnost. Filmska zvezda Liz Tylor (umrla 23. 3. 2011)
  14. Simbolni in družbeni arhetipi sakralnega prostora. (Od jame do zidane stavbe in visoke svete gore.)

Izr. prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat

V študijskem letu 2011/2012 zaradi polne zasedenosti ne sprejema več novih mentorstev.

Doc. dr. Ana Vogrinčič

  1. Materialnost knjige in branja
  2. Vzpon romana v luči vzpona potrošništva
  3. Roman kot kulturna forma
  4. Roman v luči (zgodovine) množičnih medijev
  5. Bralna moralna panika

Doc. dr. Anja Zalta

  1. Islamski modernizem in ideološki izvori sodobnega »preporoda«
  2. Novodobniška duhovnost kot barometer družbenih sprememb (študija primera)
  3. Budistična sociologija in etika
  4. Ekofeminizem in sveto
  5. Morfologija in funkcija mitov (analiza Neumannove Velike matere)