Sociologija
Razpisane teme diplomskih in magistrskih nalog

Razpisane teme diplomskih in magistrskih nalog

Predlogi tem in naslovov za diplomske in magistrske naloge

Prvi korak pri pripravi diplomske/magistrske naloge je izbira teme. To lahko izberete sami in jo na govorilnih urah predstavite profesorici oziroma profesorju, ki ste ga glede na temo izbrali za mentorico oziroma mentorja. V pogovoru s profesorjem oziroma profesorico boste ugotovili, ali je tema primerna, in ali vašo nalogo lahko prevzame kot mentor oziroma mentorica.

Nekateri profesorji in profesorice so v pomoč pri razmišljanju o temah diplomskih/magistrskih nalog za letošnje študijsko leto razpisali predloge nekaterih tem ali celo konkretne naslove diplomskih nalog, ki si jih lahko ogledate spodaj. Pri nekaterih profesorjih in profesoricah, ki letos niso razpisovali novih tem, smo ohranili naslove iz preteklega študijskega leta, ki naj vam bodo prav tako v pomoč pri iskanju teme. Naslove oziroma teme je potrebno konkretizirati v dogovoru z mentorjem oziroma mentorico.

Načeloma velja, da so praviloma najboljše tiste diplomske naloge, pri katerih ima študent oziroma študentka jasno vizijo, o čem želi pisati, na katera raziskovalna vprašanja želi odgovoriti in kakšno metodologijo želi pri tem uporabiti. Preden se oglasite na govorilnih urah, razmislite, kako bi se lotili svoje diplomske naloge – spodnji naslovi in teme pa naj vam bomo pri tem razmišljanju v pomoč.

Red. prof. dr. Milica Antić Gaber

Okvirni naslovi za diplomske naloge:

1. Mlade ženske v politiki (v podmladkih strank, študentskih organizacijah, neformalnih CD organizacijah,…)
2. Fenomen Kombinatke
3. Ženskosti v novem valu slovenskega filma
4. Spolni režim (v izbrani instituciji)

Okvirni naslovi za magistrske naloge:

1. Razvoj ženskih študij in študijev spola (v SLO; v ex-YU)
2. Organiziranost in delovanje Slovenskega sociološkega društva
3. Novi migracijski vzorci

Izr. prof. dr. Roman Kuhar

1. Teme, povezane z gejevskimi in lezbičnimi študiji (homofobija, konstrukcija homoseksualnosti in heteroseksualnosti, analiza medijskih/revialnih/učbeniških reprezentacij homoseksualnosti, analiza političnega diskurza o homoseksualnosti, popularna kultura in homoseksualnost ipd.)

  1. Konkretni predlog v študijskem letu 2014/15 (v somentorstvu z doc. dr. Jožetom Vogrincem): Začetki samostojnih gejevskih in lezbičnih medijev v Sloveniji v 80. letih (opis in primerjava vsebine in oblike v primerjavi z dominantnimi mediji)

2. Teme, povezane s sociologijo seksualnosti in/ali spola
3. Queerovska teorija (analiza izbranega družbenega fenomena skozi poststrukturalistični queerovski pristop)
4. Teme, povezane s sociologijo vsakdanjega življenja (Uporaba kvalitativne metodologije (polstrukturirani intervjuji, fokusne skupine ipd.) za analizo izbranega predmeta preučevanja.)
5. Intimno državljanstvo ((primerjalna) analiza politik državljanstva v EU/izven EU na izbranem področju intimnosti)
6. Analize diskurzov z uporabo metode KDA (Fairclough, kritična diskurzivna analiza), npr. analize medijskih diskurzov, analize parlamentarnih razprav, analize politik ipd.
7. Moškost in moškosti (za drugo stopnjo: poglabljanje raziskovalnega projekta o konstrukciji najstniške moškosti).

Doc. dr. Polona Petek

1. Slovenski film med umetnostjo in industrijo zabave – produkcijsko-recepcijska analiza izbranega filma (npr. Outsider, Petelinji zajtrk)
2. Izzivi digitalizacije – npr. psihološki učinki računalniško ustvarjene grafike (npr. v luči koncepta das Unheimliche), političnoekonomska analiza piratstva, problemi in implikacije standardizacije digitalnih formatov…
3. Kultni film kot subkulturna praksa – primerjalna analiza gledalskih praks v Sloveniji in …?
4. Analiza izbranega primera s področja dokumentarnega filma – npr. je Jaz sem Janez Janša dokumentarni film ali filmska dokumentacija projekta sodobne umetnosti (v luči Groysove opredelitve umetniškega dokumenta)?
5. Analiza dediščine izbranega historičnega fenomena – npr. kje je filmski nadrealizem danes?
6. Film in knjiga: študija primera filmske adaptacije literarnega besedila (v somentorstvu z doc. dr. Ano Vogrinčič Čepič)
7. Druge teme po dogovoru

Doc. dr. Jože Vogrinc

Teme so razporejene po predmetih. Načeloma so odprte, dokler si jih kdo ne izbere.

Družbene spremembe in razvoj

  1. Razumevanje kapitala in kapitalizma v delu Fernanda Braudela Materialna civilizacija in kapitalizem
  2. Wallersteinov opis in razumevanje svetovnega kapitalističnega sistema (lit.: I. Wallerstein, The World Capitalist System idr. dela, F. Braudel in izbrana kritika)
  3. Azija in svetovni kapitalistični sistem (dopolnitev in kritika Wallersteina v delu J. Abu-Lughod in A.G. Franka) oodano: Ferenc
  4. Delitev dela v Smithovem Bogastvu narodov in v zgodnjih delih Marxa in Engelsa – kritična primerjava
  5. Elementi neoliberalizma v ukrepih slovenskih vlad v zdajšnji krizi (analiza z naslonitvijo na N. Klein, D. Harveya idr.) oddano

Sociologija materialne kulture

  1. Oblike menjave in njihov smisel v etnografiji B. Malinowskega (branje del Malinowskega, M. Maussa in A. Weiner skozi D. Millerja)
  2. Izsleditev in opis globalne produkcijske verige izbranega izdelka za široko potrošnjo (npr. oblačila, prehranskega izdelka ipd.)

Sociologija komuniciranja in medijev

  1. Poročanje o socialni problematiki v slovenskem dnevnem časopisju: kritična analiza vsebine, zvrsti in slogov obravnave
  2. Analiza virov in tematik za stalno poročanje in kritično spremljanje okoljske problematike
  3. Analiza politično-ekonomske in kulturne razsežnosti izbranega aktualnega resničnostnega šova
  4. Preobrazba vizualne kulture v računalniško posredovani komunikaciji (analiza z naslonitvijo na L. Manovicha, The Language of New Media)
  5. Koncepcija informacijske družbe v delu Manuela Castellsa

Doc. dr. Ana Vogrinčič  (Teme diplom 2017/2018)

1. Branje doma – raziskava po metodi fokusnih skupin in/ali individualnih intervjujev

2. Bralne prakse v digitalni dobi– raziskava po metodi fokusnih skupin in/ali individualnih intervjujev

3. Branje v kontekstu sodobnih medijskih praks – raziskava po metodi fokusnih skupin in/ali individualnih intervjujev

4. Knjiga in film – primer adaptacije literarnega dela (v somentorstvu z doc. Polono Petek)

5. Bralni blogi

6. Knjižni klubi na spletu

Doc. dr. Anja Zalta

    1. Narava in oblike religijskih inovacij znotraj mainstreamovskih tradicij
    2. Luckmannova nevidna religioznost in problem religijske izbire (študija primera)
    3. Religija in (slovenski) mediji
    4. Religije in človekove pravice
    5. Moderna subjektivizacija in nov odnos do svetega
    6. Spol in religije (izbrane teme)

Doc. dr. Primož Krašovec

Vsa mentorska mesta za diplomske in magistrske naloge pri doc. dr. Krašovcu so v tem šolskem letu že zapolnjena.

Osnovna navodila za in etiketa pisanja diplomske naloge:

Uporabljajte spellcheck. Vedno in povsod.
Pred vsakim pošiljanjem mentorju diplomo še enkrat preberite.
Diplome ne pošiljajte po koščkih.
Diploma je avtorsko delo (1). Sveženj povzetkov literature ni “prva verzija”.
Diploma je avtorsko delo (2). Naloga mentorja je usmerjanje pisanja, ne pisanje diplome samo.
Avtorsko v avtorskem delu (3) ne pomeni anekdot iz lastnega življenja ali osebnih mnenj.
Prvo končno verzijo diplome pošljite vsaj mesec dni pred zadnjim rokom prijave na zagovor.
Končna verzija diplome pomeni popolno besedilo z vsemi formalnimi dodatki.
Bodite uvidevni s količino mailov.

Doc. dr. Tomaž Toporišič (teme iz študijskega leta 2012/13)

  1. Politično in politizirano gledališče poznega socializma in postsocializma
  2. Politično, disidentsko, subverzivno, eksperimentalno? Perspektive in Oder 57.
  3. Slovenska uprizoritvena neoavantgarda: Pupilija, OHO in meje svobode
  4. Ponovna uprizarjanja umetniških in družbenih kontekstov
  5. Meje subverzivnosti in uprizoritvene prakse
  6. Od uprizarjanja h poblagovljenju: umetnost in vladavina prava
  7. Brechtovsko epsko gledališče danes: gestus in postmoderni Brecht
  8. Politično v postdramskem

Izr. prof. dr. Damjan Mandelc

Vsa mentorska mesta za diplomske in magistrske naloge pri izr. prof. dr. Mandelcu so v tem šolskem letu že zapolnjena.

Doc. dr. Igor Škamperle (teme iz študijskega leta 2012/13)

  1. Slovenska družba  v  ’80 letih (1980) in razgradnja mita o Jugoslaviji. (Zavrnitev kulturnih vezi z Balkanom ter ovrednotenje srednje evropske identitete. Pomembni dejavniki: civilna družba, zahteva po demokraciji in pravni državi, Plečnik, Drago Jančar in literatura, alpsko smučanje , ekonomija, revija Mladina, Nova revija, NSK. Jugoslovanski državni problem, ki je bil Sloveniji oddaljen in tuj – Kosovo.)
  2. Inteligentna, lepa in pogumna ženska – cesarica Barbara Celjska. (Njene sledi v zapleteni družbeni in kulturni sestavi srednje Evrope v 15. stoletju. Njen oče Herman II. reši cesarja Sigismunda v borbi s Turki pri Niko polju. Barbara se umakne na Češko (grad Melnik)).
  3. Bitka za Berlin in bitka za Trst. (Konec druge svetovne vojne in postavitev meje, ki je postala hladna. // Osvoboditev slovenskega ozemlja, sklepna dejanja revolucije ter ideološko »očiščenje« terena. Družbeni učinki uspešne revolucije.)
  4. Leni Riefenstal. (Ena najzanimivejših žensk 20. stol. Igralka in režiserka, ki je živela 101 leto (1902-2003). Filmi Modra svetloba (1932), Triumf  volje (1935), propagandni film Olympia (1938). Cenil in spoštoval jo je sam Hitler. Po vojni se je posvetila karitativni dejavnosti otrok  v Afriki.)
  5. Zuckerbergerjevi prijatelji in nove virtualne družbene množice. (Osebni  Facebook in pomen »biti povezan«.  Utopija  21. stol.: svet, v katerem so telesa odsotna (vsaj tista stara, »stacionarna«)).
  6. Horror  pleni. (Tesnoba izobilja in predmetni fetiš v sodobni družbi. // V nedeljo dopoldne v Intersparu, BTC in City parku. Volja do moči in sodobni nihilizem (ki ga povzema besedica ‘itak’).
  7. Steklena muza. (Preobrazba intimnosti ter učinki novih oblik družabnega stika, komunikacije in dinamike želja. Eros in moderni govor o njem (Marcuse, Giddens, Bataille)).
  8. Sociologija portreta. (Likovni razvoj osebne podobe. Ideološka sporočila in njihova uporaba (zloraba) danes. Od lepe Zamorke, do družinskega albuma, svoje strani ter medijske in politične komunikacije.)
  9. Zemeljski raj v času in prostoru. (Mesijanski navdih in poskusi laične in sekularne uresničitve popolne družbe. // Kratek sprehod po sledeh ene najmočnejših idej zahodnega človeka. Od treh Kolumbovih karavel, Nove Atlantide (Bacon), Morovega utopičnega otoka, Sončnega mesta,  do ruske oktobrske revolucije in sodobnega projekta globalizacije.)
  10. Svetovna popotnica Alma Karlin. (Ezoterična kultura na Slovenskem v prvi polovici 2o. Stol. // Motiv potovanja in koncept individuacije).
  11. Andrej Gosar (Prvi slovenski sociolog, njegov družbeni nauk in možne socialne aplikacije danes.)
  12. Jan A. Komensky. (Humanist, duhovni reformator, pionir moderne pedagogike in njegovo delo: Labirint sveta in raj srca.)
  13. Sanje, ekscesi in realnost. Filmska zvezda Liz Tylor (umrla 23. 3. 2011)
  14. Simbolni in družbeni arhetipi sakralnega prostora. (Od jame do zidane stavbe in visoke svete gore.)

 

Za mentorstvo za diplomske/magistrske naloge lahko zaprosite tudi druge izvajalke in izvajalce študijskih programov na Oddelku za sociologijo, ki tu niso navedeni.