Sociologija
Članki | Sociopatija

Dajte nam prostor!*

Članki | Sociopatija

Izrinjanje institucionalnih pogojev mišljenja

Tretjega julija 2013 je bila na spletni strani Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete objavljena naslednja novica: “Na zahtevo inšpektorja za požarno varnost bodo s hodnikov odstranjene mize in sedeži.1. Problematičnih je 8 večjih miz s stoli na koncu hodnikov oddelkov, ki naj bi po oceni državnega inšpektorja ovirale prost prehod na požarne stopnice. Vodstvo fakultete je sicer naročilo dodatno študijo, a verjetno bo oceno potrebno upoštevati vsaj deloma. V prispevku ocene državnega inšpektorja ne postavljam pod vprašaj, skušam pa skozi kontekst prostorske stiske opisati posledice, ki jih bo imela za študente, in ponuditi vsaj delno rešitev problema. Takšno poseganje v prostore fakultete ogroža sam študijski proces in prizadeva tiste študente, ki na teh stolih preživimo veliko časa. Čakanje na predavanja, govorilne ure ali izpite, študij in druženje bodo sedaj očitno morali potekati kar na tleh fakultetnih hodnikov, saj je klopi ob stenah veliko premalo.

Prostorska stiska filozofske fakultete (FF) je znana že dalj časa. Vladna raziskava iz leta 2003 je pokazala, da je na fakulteti 2,6-krat premalo prostora (tj. manjko 23.500 m²!) za izvajanje programov. Sam sem bil na stavki javnih uslužbencev 18. 4. 2012 priča izjavi, da že praktično vsak kandidat za rektorja Univerze v Ljubljani pride na FF s programom, ki predvideva dodatne prostore za fakulteto, saj drugače sploh ne bi izpadel resno. Opisano pomanjkanje prostora v praksi vpliva na obupne pogoje dela profesorjev in študentov. V kabinetih z okoli 8 m² so natlačeni trije ali več profesorjev. Takšno delovno okolje je nefunkcionalno2, zato profesorji veliko svojega dela opravljajo doma in ne na instituciji, ki je za to namenjena. Knjižnice so prenatlačene in pokajo po šivih. Ob nekaterih predavanjih morajo zaradi majhnih predavalnic slušatelji sedeti kar na tleh. Študentje pomanjkanje prostora občutimo v nemogočih urnikih, saj so predavanja lahko s številnimi luknjami razporejena od jutra do večera (tj. od 7:10 do 21:20), kar je še posebej mučno za tiste študente, ki nimajo bivališča v Ljubljani in se morajo vsak dan voziti.3 Ker na matični stavbi FF ni dovolj prostora, se moramo študentje na predavanja včasih seliti z Aškerčeve 2 na Aškerčevo 1 (oddaljeno kakih 100 m), Tobačno 5 (oddaljeno 600 m) ali celo na Zavetiško 5 (oddaljeno malo manj kot 1800 m). Okoli šest tisočim študentom je namenjena samo ena čitalnica z okoli 50 sedeži. Samo eden od 120 študentov FF lahko tako v prostorih fakultete študira v miru.

V takšnih pogojih prostorske stiske si torej študentje in zaposleni na FF po opravljenih obveznostih nikakor ne želijo ostati na fakulteti, sploh pa si tega ne bodo želeli po tem, ko fakulteta kmalu ne bo ponujala več niti udobja trdih stolov na koncu hodnikov. Zahteva po študentskih prostorih, ki jih doslej FF še ni odprla, bo v teh novih okoliščinah postala še bolj upravičena, kot je bila prej. Kljub temu da študentje na fakulteti preživimo ogromno časa, nimamo svojega prostora za čakanje na predavanja, druženje, študij ali pogovor, kjer bi lahko v miru sedeli in pili kavo. Odsotnost takšnega prostora ni samoumevna. Vsaj na naslednjih fakultetah imajo študentje po mojih podatkih svoj prostor: medicinska fakulteta4, biotehnična fakulteta, fakulteta za matematiko in fiziko; na AGRFT in FA pa imajo študentje dostop do fakultetnih prostorov tudi ponoči. Filozofska fakulteta bi ravno zaradi nefunkcionalnih pogojev, v katerih študiramo in delamo, morala nuditi udoben prostor za (skupinski) študij, počitek in druženje. Vendar tak prostor na fakulteti ne obstaja. Prostori Študentskega sveta filozofske fakultete (ŠSFF) so večino časa zakljenjeni, torej od povprečnega študenta odtujeni.5 Čitalnica ni namenjena druženju. V fakultetnem lokalu pa ima druženje ceno pijače, torej moramo za ta prostor kupiti vstopnico.

Med mnogimi študenti in zaposlenimi na FF je uveljavljeno prepričanje, da je za dober študij dovolj pridno obiskovanje predavanj in branje predpisane literature. Vendar če bi bil študij samo to, bi lahko rekli, da študirajo tudi v osnovnih in srednjih šolah. Študij ni zgolj reprodukcija že obstoječega znanja, ampak je tudi prespraševanje njegovih temeljev ter dodajanje novega. Kot študent lahko iz lastnih izkušenj trdim, da sem največ znanja odnesel od tistih predmetov, ki sem jih študiral skupaj z drugimi. Šele ko sem že predelano snov skušal nekomu razložiti, sem videl, če govorjeno zares razumem. Ko pride do soočenja študentov z različnih oddelkov (ki ga je v resnici zelo malo), pa se znanje sploh lahko dvigne na višjo raven, saj šele takrat vidimo, če nek argument v primerjavi z drugim drži ali ne.6 Druženje in pogovor študentov med seboj se tako kažeta kot ključna elementa študija, saj spodbujata širjenje obzorij ter možnost razvoja kritične distance do pridobljenega znanja. Mize in stoli na koncu hodnikov FF so med drugim služili tudi temu, da so se na njih dobivale študijske skupine v času izpitov in tam ob pogovoru in druženju spravljale znanje na višjo raven. Pogoji za študij so bili že pred odstranjevanjem miz slabi, bili pa so vsaj omogočeni. Sedaj pa bo stanje postalo še slabše. Fakulteta, ki namreč ne omogoča dovolj velikega prostora za druženje in skupinski študij, se odpoveduje presežku znanja in spodbuja zgolj nekritično reprodukcijo že obstoječega oz. celo njegovo degradacijo.7 V tem smislu so mize, stoli in prostor materialni pogoj kritičnega mišljenja.8

Za lažji nadzor nad fakultetnimi prostori je vodstvo FF lansko študijsko leto na vrata predavalnic namestilo elektronske ključavnice. Namesto ključa ima sedaj vsak predavatelj kartico, s katero lahko odklene predavalnico, vsaka uporaba kartice pa se zabeleži v centralnem računalniku. Kljub nezaslišanosti takšne odločitve9 so ključavnice prinesle vsaj to, da je vodstvo fakultete ugotovilo, da je lani na fakulteti v povprečnem tednu bilo okoli 800 študijskih ur neizkoriščenih prostorov, kljub temu da so ti prostori po urniku zasedeni, češ da v teh predavalnicah v tem času potekajo predavanja ali vaje. V to oceno je že všteta 20-% napaka zaradi “podajanja vrat” med profesorji. Kako je to mogoče? Ravno zaradi strahu pred pomanjkanjem prostorov so si oddelki vedno v laseh za predavalnice, zato si jih preventivno rezervirajo, kljub temu da jih v tistem letu ne bodo potrebovali. Veliko predavalnic pa je poleg teh prostih tudi po urniku.

Ti podatki so za nas študente pomembni, saj nam povedo, da na FF nedvomno obstajajo prazni prostori, ki bi lahko postali študentski. Predavalnica, ki bi bila odprta za druženje, počitek ali skupinski študij od ponedeljka do petka od 7:10 do 22:00, bi tedensko zahtevala le 90 študijskih ur. Zahteva po študentskem prostoru s tem izračunom nenadoma postane ne samo upravičena, temveč tudi tehnično izvedljiva. Če bi poleg tega prostora ŠSFF odprl še prostor R1B, bi lahko študentje imeli 2 prostora za uporabo, kar bi bilo sicer še vedno premalo, sploh brez miz in stolov na hodnikih, ampak bi bilo vsaj skromno nadomestilo odvzetega. Druga možnost pa bi bila tudi, če bi se večina predavanj z najetih prostorov na Aškerčevi 1 preselila na matično stavbo FF in bi s pridobljenim denarjem študentski prostor najeli nekje v bližini fakultete.10 Obe možnosti sta izvedljivi, a sta seveda odvisni od pritiska študentov na vodstvo fakultete in na študentske funkcionarje.

V 80. in 90. je bila fakulteta odprta celo noč in je tako omogočala druženje tudi izven uradnih študijskih ur. Razlika je bila ravno v tem, da v definicijo študija niso uvrščali zgolj predavanj in branja, temveč tudi pogovor v bolj sproščenem okolju. Ob glasbi s kasetarja in gajbi pira11 so se v lokalu K16, ki je bil takrat lociran v kleti, lahko družili cele noči. V času osamosvojitve Slovenije so na fakultetnih hodnikih ponoči potekale vroče razprave med študenti različnih smeri. Danes pa se je odnos do študija spremenil. Prostor za druženje študentov in zaposlenih se krči, prav tako pa smo študentje in zaposleni omejeni tudi glede odpiralnega časa fakultetnih prostorov. Varnostnik namreč že pred 22:00 napodi s fakultete vse zamudnike in zaklene vhodna vrata. Prav lahko pa bi na vrata obesil tudi napis, da bi ljudje z ulice lahko prebrali: “Na tej instituciji nehamo misliti ob desetih.”
Avtor: Borut Brezar

Opombe:
* Zahteva študentov po svojem družabnem prostoru na Filozofski fakulteti je stara. Sam sem jo prvič zasledil v času zasedbe filozofske fakultete v študijskem letu 2011/12.

1 Oddelek za zgodovino je bil edini od 21 na filozofski fakulteti, ki se mu je zdelo vredno, da o tem obvesti študente. Obvestila ni bilo niti na spletni strani fakultete. To kaže na nerazumevanje študentskega prostora kot enega ključnih elementov študija in na ignorantski odnos do študentov nasploh. Novica je bila objavljena na naslednji povezavi: http://www.zgodovina-ff-uni-lj.net/index.php?option=com_content&task=view&id=1888&Itemid=71 (Zadnji dostop 8. 8. 2013)2 Dr. Agata Šega z Oddelka za romanske jezike in književnost na primer v svojem kabinetu 18 let ni imela lastnega stola in pisalne mize

3 Ne gre le za neprijetne pogoje, gre za nefunkcionalnost urnikov. V prvem letniku sem sam izkusil, kako je študirati na FF in se voziti domov. Da sem na primer ujel predavanje ob 7:10 zjutraj, sem moral vstajati ob 5:00 in ob 5:55 ujeti vlak. V Ljubljano sem prišel okoli 6:30 in nato pohiteti na predavanje. Domov sem se vračal tudi ob desetih zvečer. Zaradi zgodnjega vstajanja (včasih iz dneva v dan) in čakanja na predavanja po cele dneve, sem bil izčrpan, kar je odločilno vplivalo na moj študij. Študentski prostor bi to izčrpanost vsaj deloma omilil. Moj primer ni osamljen in nikakor ni najhujši, saj se nekateri kolegi vozijo s še bolj oddaljenih lokacij, recimo s Ptuja ali Maribora.

4 V mislih imam legendarni študentski prostor Pajzl.

5 ŠSFF ima na primer že od februarja 2013 nov prostor v predavalnici R1B, a je za uporabo tega prostora potrebna rezervacija, sicer pa je prostor zaklenjen.

6 Predstavljajmo si na primer debato zgodovinarja in sociologa o vprašanju nacije ali sociologa in psihologa o vprašanju subjekta.

7 V času zasedbe FF so na 3. skupščini študentov in študentk Oddelka za pedagogiko in andragogogiko 16. 1. 2012 zapisali: “Avtonomni prostor bi tako omogočal diskutiranje, kritično razpravljanje in srečevanje profesorjev, študentov ter zainteresirane javnosti. Omogočal bi razvijanje kulturnih, teoretskih, umetniških in drugih obštudijskih dejavnosti, za katere sedaj na fakulteti večinoma ni prostora, a so za Filozofsko fakulteto ključnega pomena.”.

8 Vprašati se moramo celo, če fakulteta, ki ne spodbuja druženja, sploh dosega univerzitetni nivo.

9 Okoli 60.000 € vredna odločitev je sprožila burno nasprotovanje na mailing listi zaposlenih FF. V nekaterih krogih se je govorilo o tem, da gre predvsem za discipliniranje zaposlenih z nižjimi akademskimi nazivi s strani vodstva fakultete. Gibanje Mi smo univerza se je takrat sicer prepozno, a izvirno odzvalo z izdelavo zagozd za vrata, s pomočjo katerih so nekateri predavatelji puščali odprta vrata na predavanjih in s tem izražali protest proti takšnemu nadzoru. Na zagozdah so bila zapisana provokativna gesla tipa “Zaprta vrata, zaprte glave!”. Ena od teh zagozd je razstavljena v Slovenskem šolskem muzeju.

10 Takšne prostore bi bilo sicer veliko težje obdržati, saj bi lahko fakulteta z izgovorom pomanjkanja denarja študentski prostor kadarkoli ukinila. Vsekakor je študentom veliko bolj v interesu, da dobimo prostor v matični stavbi FF.

11 Za primerjavo lahko navedem, da so v času zasedbe nekateri zaposleni FF protestirali že proti temu, da bi bil v avtonomnem študentskem prostoru avtomat za kavo. Gajba pira se v takem okolju zdi svetlobna leta daleč.

***
Prispevke za objavo pošljite na ta naslov: desk_sociopatija@googlegroups.com

Comments are closed.