Sociologija
Članki in knjige | Raziskovalna skupina

Identiteta Evrope (Poligrafi) in članek Evropski heretični imperativ : generator družbenih sprememb in/ali utrjevalec monoteistične paradigme?

Poligrafi

Dr. Anja Zalta je skupaj z dr. Rokom Svetličem uredila posebno številko revije Poligrafi z naslovom “Identiteta Evrope”.

 

Iz uvodnika:

Dejstvo je, da evropska kulturna identiteta obstaja in da se ta razlikuje od drugih. Tega vprašanja ni mogoče več potiskati na stran, ker ima lahko teoretična zadržanost do te tematike nepopravljive posledice. Čas je, da se teh vprašanj lotimo brez slabe vesti. Še posebej moramo biti pogumni pri ponovni vpeljavi religije v središče teh razprav. V tej številki Poligrafov je dvanajst prispevkov, v katerih avtorji k nakazani problematiki pristopajo s treh različnih vidikov.

 

Revija je dostopna na naslovu: http://www.zrs-kp.si/revije/single/poligrafi-81-82-identiteta-evrope-2122

 

Dr. Anja Zalta je za revijo prispevala še znanstveni članek z naslovom “Evropski heretični imperativ : generator družbenih sprememb in/ali utrjevalec monoteistične paradigme?”

 

Povzetek:

Evropske (religijske) sodobnosti ne moremo misliti brez heretičnega imperativa, kar je jasno potrdil sociolog Peter Berger v študiji z istoimenskim naslovom. Heretični imperativ in padec gotovostnih struktur sta posledica dolgotrajnih in trdoživih evropskih procesov. Ti so se, kot bo pokazal prispevek, začeli že veliko pred sodobnimi procesi sekularizacije, in sicer s trenji in distinktivnim prepoznavanjem »napačnega/grešnega/krivovernega«. Odnos med herezijo in ortodoksijo, dveh različnih polov religijske kategorizacije, je pomagal vzdrževati spopad za simbolni kapital ter utrjevati primat odločanja, kdo je in kdo ni pravi vernik. Prav ta zgodovinska dinamika odnosa med herezijo in ortodoksijo je na eni strani pripomogla k rahljanju obstoječega epistemološkega okvira, kar je omogočilo prevpraševanje novih možnosti, na drugi strani pa je, paradoksalno, prispevala k oblikovanju in utrjevanju krščanske (v večji meri katoliške) monoteistične paradigme.