Sociologija
Raziskovalna skupina

O skupini

V zadnjih desetletjih smo priče hipertrofiji redukcionističnih razprav o globalizacijskih procesih, ki globalizacijo razumejo zgolj kot vprašanje ekonomskih ali kulturnih procesov, redkeje pa posegajo v intersekcijske učinke omenjenih procesov. Takšna kritika je znanstveno izhodišče programske skupine Problemi avtonomije in identitet v času globalizacije, v kateri izhajamo iz razumevanja, da je globalizacijske procese potrebno raziskovati večdimenzionalno in intersekcijsko, ob tem pa upoštevati zgodovinske, geografske, kulturne in druge specifike.

V obdobju »globoke globalizacije« sta se globalno in nacionalno izkazala za dopolnjujoči se in ne nujno antagonistični sili. Razpršena moč globalizacijskih silnic obstaja vzporedno s še vedno relevantno nacionalno državo. Zaradi tega je analiza (ne)stabilnosti identitet in avtonomije v nacionalnodržavnem kontekstu ter njuno soočenje s procesi v globalnem okolju osrednji del raziskovalne agende programske skupine. Naše raziskovalno delo zajema naslednje tematske sklope, pri čemer nas zanima intersekcijsko učinkovanje teh področij:

1. Identiteta in avtonomija

V okviru osnovnega tematskega stebra se osredotočamo na področje kompleksnih učinkov, ki jih procesi globalizacije in deglobalizacije, glokalizacije in alterglobalizacije (Chanda 2007; Robertson 1992; Appaduari 2013; Maeckelberth 2009) prinašajo za identiteto in avtonomijo. Ta tematski sklop preučujemo skozi optiko (a) EU in evropeizacije, (b) izobraževanja in (c) novih oblik politične participacije.

a) V okviru procesov evropeizacije nas zanima, kaj ti procesi pomenijo za nacionalno državo in njeno suverenost ter za nacionalne, subnacionalne, etnične in kulturne identitete. V omenjeni okvir sodi tudi raziskovanje teorij in praks nacionalizma.

b) Na izgradnjo identitete v smeri domovinske, državljanske in kozmopolitske pomembno vpliva izobraževanje, ki je v globalni dobi eno od polj izjemne spremenljivosti in fluidnosti. Naš raziskovalni fokus so vprašanja državljanske in domovinske vzgoje, kulture in etike, ter projekt evropskega državljanstva, ki na podlagi iniciativ EU obsega pluralne novosti, denimo učenje za demokracijo in aktivno državljanstvo.

c) Koncept aktivnega državljanstva odpira polje politične participacije in dopolnjuje konvencionalne oblike participacije, značilne za nacionalno državo. Procesi globalizacije kličejo po novih načinih politične participacije v širšem smislu in ne nujno vezane na teritorij nacionalne pripadnosti. Pri tem je pomemben vpliv informacijsko-komunikacijskih tehnologij na izvajanje politik kot sta mediatizacija in eventizacija (van Zoonen 2006; Yates 2010) ter dopolnjevanje obstoječega modela predstavniške demokracije z elementi e-demokracije. Slednje nas zanima tudi v luči državljanskih protestov v Sloveniji in širše.

2. Migracije kot element globalizacije

Razprave o globalnem in nacionalnem v novo prespektivo postavljajo raziskovanje migracij, saj migrirajoči subjekti zamajejo samoumevnost kategorizacije prostorov in družbenih statusov. Raziskovanje migracij je eno pomembnejših področij globalizacijskih študij in odpira razmisleke v smeri razvoja globalnega državljanstva. Raziskovalne poudarke usmerjamo na izzive, ki se pojavljajo ob zaostrovanju migracijskih politike EU, ter odpiramo vprašanja, ki so imanentna novim-starim obrazom globalizacije, neokolonializmu in postkolonializmu (Hannerz 1996; Marling 2006; Said 1978). Mednje sodijo vprašanja o mejah (Balibar 2007; Rumford 2006) ter teme, kot so stigmatizacija, kriminalizacija in marginalizacija migrantskih in drugih manjšinskih skupin (Calavita 2005), posebno pozornost pa namenjamo tudi feminizaciji migracij na globalni ravni.

3. Intimnost in globalizacija

Eno od področij, kjer se součinkovanje procesov globalizacije in nacionalnih politik ter pripadajočih imaginarijev o narodu najbolj neposredno vpisuje v – rečeno foucaultovsko – telesa posameznikov in posameznic, je organizacija intimnega življenja v postmoderni. Upoštevajoč koncepte intimnega (Plummer 2001) oziroma seksualnega državljanstva (Weeks 1998; Richardson 2000) bo del naših raziskovalnih naporov usmerjen v analizo lokalnih in globalnih praks in politik (predvsem na nivoju EU), ki naslavljajo položaj posameznikov v nacionalni politični skupnosti, ki sicer uživajo status polnopravnih državljanov, vendar jih prav neenakopravna delitev ekonomskih, socialnih, političnih in kulturnih pravic, izključuje in postavlja v položaj drugorazrednih državljanov. Pri tem nas zanimajo vprašanja enake možnosti spolov v luči aktivnosti transnacionalnih akterjev (Phillips 1995; Squires 2009), transformacije modelov ženskosti in moškosti (Butler 2011; Connel 2012), spremenjeni pogoji za politično aktivacijo žensk, modeli vključevanja marginaliziranih skupin žensk in drugih posameznikov, ki so zaradi svojih »intimnih izbir« znotraj nacionalne politične skupnosti konstituirani kot »tujci«, ker jih ni mogoče umestiti v heteronormativne predstave »dobrega državljana«. Pri tem nas še posebej zanima intersekcija teh tem z vprašanji religije, ki igra pomembno vlogo v kontekstu razprav o intimnem državljanstvu.

4. Država in religija v globalizaciji

Četrti tematski steber predstavlja raziskovanje religije v času globalizacije, pri čemer nas zanimajo predvsem premiki tradicionalnih oblik religijskih praks k bolj fundamentalističnim in karizmatičnim oblikam. Tovrstne militantne reformulacije religije v sekularnem prostoru se v globalnih kontekstih bolje znajdejo, ker sprejmejo lastno dekulturacijo in jo uporabijo kot poziv k univerzalnosti. Zanima nas, na kakšen način lahko pod okriljem globalizacije še govorimo o divergentnih religioznostih in religijskih identitetah, kaj takšne identitete zaznamuje in kakšna je njihova stabilnost. V navezavi na prvi raziskovalni steber nas zanima, ali in kako nacionalna država v krizi omejuje avtonomijo religije oziroma se s političnim sekularizmom upira vplivom globalizacije.

5. Kultura v kontekstu globalizacije

Zadnji vsebinski steber predstavlja umeščanje kulture kot enega pomembnih elementov izgradnje nacionalne identitete v sklop raziskovanja globalizacije. Slovenski jezik nas zanima kot eden ključnih nosilcev kulturne in nacionalne identitete, zato raziskujemo njegove perspektive v globalnem kontekstu hibridizacije jezikov in siromašenja lokalnih kultur. Na eni strani izpostavljamo film, kot žanr, ki je zaživel z globalizacijo, ter slovensko filmsko produkcijo postavljamo v ta kontekst in analiziramo, zakaj kljub globalnim vplivom ostaja zelo »slovenska«. Na drugi strani kulturo v procesih globalizacije naslavljamo prek vloge muzeja, kot prostora ohranjanja tradicije in specifik lokalnega, ki je pogosto razumljen kot prostor utrjevanja dominantnih historičnih naracij, a se danes vse bolj pojavljajo tudi potrebe po vključevanju zgodb tistih, ki so bili v preteklosti prezrti in izključeni.

Opisanih pet tematskih sklopov pokriva na prvi pogled heterogene teme, a šele sinergija različnih raziskovalnih interesov s skupnim imenovalcem – globalizacijskimi procesi in vlogo nacionalne skupnosti v njih – omogoča tisto, kar uvodoma izpostavljamo kot izvirni raziskovalni prispevek: intersekcijsko, večdimenzionalno razumevanje globalizacijskih procesov in perspektiv, ki jih imata ob tem slovenska družba in država. Relevantnost in vpliv tovrstnega raziskovalnega pristopa je predvsem v »opolnomočenju« najrazličnejših (nacionalnih) akterjev na področjih našega raziskovanja (npr. izobraževalne ustanove, politika, nevladni in kulturni sektor), saj so jim rezultati lahko v oprijemljivo pomoč pri organizaciji njihovih aktivnosti v kontekstu »novih realnosti«, ki jih vzpostavlja globalizacija 21. stoletja.