Sociologija
Portreti

Portreti

V zbirki Portreti so izšla naslednja dela:

Marjan Britovšek: Socialna zgodovina – Historična sociologija (Izbrani spisi)

Izbral, uredil in predgovor napisal: Avgust Lešnik

»Zgodovina I. internacionale je prepletena z ideološkim sporom med marksistično in anarhistično koncepcijo vizije socializma. To je bil konflikt o različnih konceptih organizacijskih oblik Internacionale, o metodah socialne revolucije in ciljih socializma. Kot vsak ideološki spor v zgodovini socialnih in verskih bojev se je tudi ta izrodil v sovraštvo med privrženci obeh smeri.

S stalinizmom razumemo sistem, ki je nastajal v specifičnih razmerah graditve sovjetske države v prehodnem obdobju. Pomenil je deformacijo, ki so jo določale posebne zgodovinske okoliščine. Reducirati te deformacije na kult osebnosti pomeni, da s takšnim pristranskim pristopom drsimo v subjektivistični voluntarizem, ko določeno deformacijo epohe prehodnega obdobja vežemo izključno na osebnost.

Komunizem je evropski pojav, to je socialna demokracija, to je 200 let razvoja, to ni le Marx, to so korenine iz francoske revolucije. Stalin je s svojim termidorjem uničil komunizem. Komunizem stalinskega formata se ne more več ponoviti. To je najbolj brutalna oblika uničenja človeške individualnosti, pridobitve francoske revolucije.«/odlomki iz vsebine/

Zaslužni prof. dr. Marjan Britovšek (1923–2008), zgodovinar in sociolog, spada v prvo generacijo učiteljev Oddelka za sociologijo FF v Ljubljani; tu je predaval predmet Socialna zgodovina 19. in 20. stoletja, od leta 1975 v nazivu redni profesor.

Njegovo znanstveno delo zajema raziskovanje agrarne in socialne strukture na Kranjskem v času propadanja fevdalizma in širjenja kapitalizma, revolucije 1848 v Avstriji in revolucionarne dejavnosti Antona Fistra, zgodovine mednarodnega delavskega gibanja ter stalinizma v Sovjetski zvezi. S slednjimi študijami se je umestil med ugledne mednarodne raziskovalce stalinizma. Mdr. je bil član uredniških odborov/svetov revij Prispevki za zgodovino delavskega gibanja (Ljubljana), Prilozi za istoriju socializma (Beograd), Međunarodni radnički pokret (Beograd), The International Newsletter of Communist Studies (med soustanovitelji 1992, Köln). Za svoje znanstvenoraziskovalno in pedagoško delo je prejel dvakrat nagrado Sklada Borisa Kidriča (1970 in 1978), »veliko priznanje« Filozofske fakultete (1989) ter naziv »zaslužni profesor« Univerze v Ljubljani (1994). /prof. dr. Avgust Lešnik/

Knjiga je na voljo v Knjigarni Filozofske fakultete.

Prelistaj knjigo.

Naslovnica knjige Anton Žun: Sociologija prava – Sociologija – Politična sociologijaAnton Žun: Sociologija prava – Sociologija – Politična sociologija (Izbrani spisi)

Izbral in uredil: Avgust Lešnik

»Sociologijo prava lahko opredelimo – v najširšem pomenu – kot znanstveno področje, ki se ukvarja s soodvisnostjo oziroma vzajemno odvisnostjo prava in socialnega življenja. To pomeni, da sociologija prava raziskuje nastanek prava iz socialnega življenja in pri tem pojmuje pravo kot produkt družbenih procesov, obenem pa raziskuje delovanje oziroma učinkovanje prava v socialnem življenju in pri tem pojmuje pravo kot regulatorja družbenih ravnanj.

V okviru odnosov med sociologijo prava in nekaterimi posebnimi sociologijami, ki posegajo v pravno področje, lahko najprej omenimo sociologijo politike (politično sociologijo). Predmet njenega proučevanja in raziskave so politične strukture (npr. politične stranke, birokracija, skupine pritiska) in politični odnosi, ki te strukture oblikujejo in spreminjajo (npr. revolucionarni procesi, procesi vseh oblik političnega boja, oblikovanje in učinkovanje javnega mnenja).« /odlomka iz vsebine/

Prof. dr. Anton Žun (1917–1978), pravnik in sociolog, spada v prvo generacijo učiteljev Oddelka za sociologijo FF v Ljubljani; tu je predaval predmeta Obča sociologija in Sociologija prava, od leta 1973 v nazivu redni profesor.

Študijsko se je posvečal temam iz obče in politične sociologije ustavnega prava in politologije ter prevajal iz italijanske marksistične misli. Z raziskovanjem in opredeljevanjem problemskega sklopa sociologije prava je postal eden od utemeljiteljev sociologije prava na Slovenskem. Pomemben je tudi njegov teoretski prispevek k metodologiji proučevanja sociologije in vzgoji novih raziskovalcev na tem področju. Mdr. je bil redni član Institute of Sociology of Law for Europe, član predsedstva Zveze društev pravnikov Slovenije, predstojnik Oddelka za sociologijo FF (1964–1976), prodekan FF (1966–1968), prorektor Univerze v Ljubljani (1975–1977) ter glavni urednik vseh publikacij UL (1975–1977). Za njegovo izredno aktivnost pri uresničevanju nalog univerze mu je bilo podeljeno najvišje univerzitetno priznanje, »zlata plaketa Univerze v Ljubljani« (1977). /prof. dr. Avgust Lešnik/

Knjiga je na voljo v Knjigarni Filozofske fakultete.

Prelistaj knjigo

kersevanMarko Kerševan: Sociologija – Marksizem – Sociologija religije

Izbrali in uredili: Anja Zalta, Ksenija Vidmar Horvat in Avgust Lešnik (v sodelovanju z avtorjem)

Pred nami je izdaja izbranih spisov prof. dr. Marka Kerševana. Izbor je jubilejen in obeležuje dva prelomna dogodka: 50. obletnico Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je z ustanovitvijo 1960. leta ponudil prvi študijski program sociologije na Slovenskem; ter upokojitev profesorja, avtorja besedil, ki so bistveno oblikovala kritično humanistično distinktivnost sociološkega študija na ljubljanski filozofski fakulteti.
Knjiga je na voljo v Knjigarni Filozofske fakultete.

Prelistaj knjigo

Naslovnica knjige Ludvik Čarni: Obča in historična sociologija - Izvori sociološke misli na SlovenskemLudvik Čarni: Obča in historična sociologija – Izvori sociološke misli na Slovenskem

Izbral in uredil: Avgust Lešnik

Zgodovina človeštva je zgodovina vseh ljudstev narodov sveta od nastanka človeka in človeške družbe do današnjega dne. Delitev in sistemizacija zgodovine človeštva je odvisna od pojmovanja človeške družbe in razlage njenega razvoja.

Razprave o delitvi razvoja človeške družbe pričajo o mnogih razhajanjih med avtorji tako v preteklosti kot v sodobnem času. Mnogi so prezrli, da je pojem formacije družbe teoretični model družbene strukture, ki obsega le obče značilnosti dežel na isti stopnji razvoja oz. obče značilnosti njihove prevladujoče ekonomske, politične in idejne strukture. Zato so pojmu formacije družbe pripisovali tudi specifična obeležja posameznih ali skupine dežel na isti stopnji razvoja . … (odlomki iz vsebine)

Prof. dr. Ludvik Čarni (1931 – 1996), sociolog in zgodovinar, spada v prvo generacijo učiteljev Oddelka za sociologijo FF. Na oddelku je predaval predmeta Obča sociologija in Zgodovina sociološke misli na Slovenskem, od leta 1989 v nazivu redni profesor.

Znanstvenoraziskovalno se je ukvarjal s teorijo formacij družbe in periodizacijo družbenega razvoja, še posebej z azijskim produkcijskim načinom, z zgodovino sociološke misli na Slovenskem ter s tematiko, ki je na presečišču sociološke in zgodovinske znanosti (historično sociologijo). Mdr. je bil prvi odgovorni urednik revije Anthropos (1969 – 1975) ter predstojnik Oddelka za sociologijo FF (1980 – 1984). Leta 1992 je prejel “veliko priznanje” Filozofske fakultete za pomemben prispevek k razvoju in ugledu svoje stroke ter k splošnemu napredku Fakultete. (prof. dr. Avgust Lešnik)

Knjiga je na voljo v Knjigarni Filozofske fakultete.

Prelistaj knjigo