Sociologija
Nekdanji učitelji

zasl. red. prof. dr. Marjan Britovšek

Zasl. red. prof. dr. Marjan Britovšek (1923–2008), zgodovinar in sociolog, je predaval na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani predmet Socialna zgodovina 19. in 20. stoletja (1962–1993).

Diplomiral je na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani leta 1949 ter nadaljeval interdisciplinarni podiplomski študij na Inštitutu za družbene vede v Beogradu (1949–1951). V letih 1951–1962 je bil asistent na Oddelku za zgodovino FF v Ljubljani. Leta 1960 je bil promoviran za doktorja zgodovinskih znanosti z disertacijo Pomen in razkroj srenjskih zemljišč in služnostnih pravic na Kranjskem od 16. do konca 19. stoletja (mentor: akad. Fran Zwitter). Študijsko se je izpopolnjeval na Dunaju, v Berlinu, Leipzigu in Moskvi. Po opravljenem habilitacijskem delu (Stališča mednarodnega delavskega gibanja do vojnega in kolonialnega vprašanja 1848–1918) je kot visokošolski učitelj predaval od leta 1962 do upokojitve (1993) na Oddelku za sociologijo FF, od leta 1975 v nazivu redni profesor za socialno zgodovino 19. in 20. stoletja. Za svoje znanstvenoraziskovalno in pedagoško delo je prejel dvakrat nagrado Sklada Borisa Kidriča, »veliko priznanje« Filozofske fakultete (1989) ter naziv »zaslužni profesor« Univerze v Ljubljani (1994).

Njegovo znanstveno delo je zajemalo raziskovanje agrarne in socialne strukture na Slovenskem v času propadanja fevdalizma in širjenja kapitalizma, revolucije 1848 v Avstriji in še posebej revolucionarne dejavnosti Antona Fistra, zgodovine evropskega delavskega gibanja ter stalinizma v Sovjetski zvezi. Bil je prvi slovenski zgodovinar, ki se je sistematično in znanstveno začel ukvarjati z obdobjem stalinizma, hkrati pa je veljal za največjega slovenskega/jugoslovanskega poznavalca frakcijskih spopadov v bivši Sovjetski zvezi in v Kominterni. S svojimi analizami, oprtimi na arhivsko in dokumentarno gradivo, ki ga je preučeval v moskovskih arhivih in bibliotekah ter v mnogih zahodnoevropskih dokumentacijskih centrih, se je uvrstil med ugledne mednarodne raziskovalce stalinizma. S predavanji in referati je sodeloval na znanstvenih konferencah v Amsterdamu, Beogradu, na Dunaju, v Frankfurtu, Leipzigu, Regensburgu, Sarajevu, Wuppertalu, Zagrebu in drugod. Med drugim je bil član uredniških odborov/svetov revij Prispevki za zgodovino delavskega gibanja (1960–1976), The International Newsletter of Communist Studies (med ustanovitvenimi člani, 1992) ter knjižnih izdaj Komunistička internacionala. Stenogrami i dokumenti kongresa, 1–12 (Beograd, 1981–1983), Izbrani spisi Antona Fistra, 1–4 (1987–1998) ter zbornika Slovenski študenti v boju za narodno in socialno osvoboditev 1919–1941 (1987). Za študente in srednješolske učitelje je napisal tudi več študijskih priročnikov in skript.

Izbor monografskih del:

  • Razkroj fevdalne agrarne strukture na Kranjskem (1964);
  • Stavovi Druge internacionale prema ratu i kolonijalnom pitanju (Beograd, 1965);
  • Revolucionarni idejni preobrat med prvo svetovno vojno (1969);
  • Anton Füster in revolucija 1848 v Avstriji (1970);
  • Boj za Leninovo dediščino, I–II (1976; Zagreb, 1981);
  • Delavsko gibanje in oblikovanje znanstvenega socializma (1978);
  • Carizem, revolucija, stalinizem, I–II (1980); V. I. Lenin. Izbrana dela, 1–3 (ur., 1977–1981);
  • Korenine stalinizma in negativne posledice kulta osebnosti v graditvi socializma (1980);
  • Stalinov termidor (1984; Praga, 1991).

Izbrana bibliografija:

  • Lešnik, Avgust (2009): »Zaslužni prof. dr. Marjan Britovšek (23.8.1923–8.12.2008)«, Prispevki za novejšo zgodovino 49 (1): 319–325;
  • Cindrič, Alojz (1996): »Bibliografija profesorja dr. Marjana Britovška«, v A. Lešnik (ur.), Kriza socialnih idej. Britovškov zbornik / The Crisis of Social Ideas. A Festschrift for Marjan Britovšek, Ljubljana (Oddelek za sociologijo Filozofske fakultete UL), 21–26.
  • Avgust Lešnik (ur.) (2015): Marjan Britovšek: Socialna zgodovina – Historična sociologija. Izbrani spisi. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete (Zbirka Portreti, Oddelek za sociologijo), 423 str. (Prelistaj knjigo)