Sociologija
Nekdanji učitelji

red. prof. dr. Drago Braco Rotar

Diplomiral je leta 1966 iz umetnostne zgodovine in arheologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Doktorat socioloških znanosti je dosegel leta 1974 z disertacijo Sociološka konceptualizacija semiotične analize likovnih formulacij (mentor: prof. Frane Jerman) na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo /FSPN/ v Ljubljani. Leta 1976 je bil na podoktorskem izpopolnjevanju v Parizu (École pratique des hautes études ter École des hautes études en sciences sociales). V letih 1966–1970 je bil svobodni pisatelj in v tem času objavil zbirko poezije Lakota in zbirko novel Moloh (zanjo je prejel jugoslovansko literarno nagrado »Mladosti«, 1970). V letih 1970–1983 je bil zaposlen kot raziskovalec na FSPN (sedanji FDV), nato na Filozofski fakulteti v Ljubljani kot visokošolski učitelj. Na Oddelku za sociologijo je predaval med letoma 1983 in 2007, od leta 1994 v nazivu redni profesor za sociologijo kulture in umetnosti. V študijskih letih 1988–1990 je bil je predstojnik Oddelka za sociologijo FF ter v letih 1992–1996 nacionalni koordinator za Kulturologijo pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo RS.

S svojim znanstvenoraziskovalnim delom posega na področja likovne umetnosti in govorice (na koncu 60. let 20. stoletja je izvedel prvo strukturalistično raziskavo likovnega področja v Sloveniji), semiotično-psihoanalitične problematike iluzionističnega slikarstva in humanizma, ideologije v kulturi in umetnosti, v urbanizmu in arhitekturi, sociologije kulture in zgodovinske antropologije ter razsvetljenstva, province in provincializma, družbenih reprezentacij in imaginarija. Prevaja tudi strokovna in leposlovna dela (prevedel je več kot 10.000 strani znanstvenih tekstov iz francoščine, večinoma za knjižno zbirko Studia humanitatis); velja za pionirja likovne semiotike ter zgodovinske antropologije (zlasti 19. in 20. stoletja) v Sloveniji. Z referati je sodeloval na mednarodnih konferencah in simpozijih v Milanu, Parizu, Rimu in drugod ter objavlja(l) znanstvene članke v slovenskih in tujih znanstvenih revijah.

V letih 1985–1992 je bil pobudnik, izdelovalec programa in vodja (predsednik programskega, nato izdajateljskega sveta) ter v veliki meri tudi prevajalec, urednik in lektor zbirke integralnih prevodov temeljnih humanističnih del Studia Humanitatis. Med letoma 1989 in 1995 je bil direktor raziskovalnega centra Institutum studiorum humanitatis (ISH) ter v letih 1995–2003 dekan ISH – Fakultete za podiplomski humanistični študij. Med drugim je bil tudi soustanovitelj (1999) prve večjezične zgodovinsko-antropološko revije v Sloveniji Monitor ISH, preimenovane leta 2004 v Monitor ZSA. Od leta 2007 je polno zaposlen na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru. Za svoje znanstveno in kulturno delo je bil večkrat nagrajen. Leta 1981 je prejel Nagrado Otona Župančiča (Mesto Ljubljana) za dve knjigi: o ideologijah v urbanizmu in arhitekturi in o slikarstvu, leta 1999 pa tudi odlikovanje Republike Francije za kulturno sodelovanje Officier des Arts et des Lettres.

Izbor monografskih del:

  • Likovna govorica (1972);
  • Pomeni prostora. Ideologije v urbanizmu in arhitekturi (1981);
  • Govoreče figure. Eseji o realizmu (1981);
  • Risarji. Učenjaki. Ideologije v urbanizmu in arhitekturi (1985);
  • Pigmalionova pregreha (1987);
  • Odbiranje iz preteklosti. Okviri, mreže, orientirji, časi kulturnega življenja v dolgem 19. stoletju (2007);
  • Histoire de l’oubli en contextes postsocialiste etpostcolonial / Zgodovina pozabe v postsocialističnem in postkolonialističnem kontekstu (sour., 2009).