Sociologija
Nekdanji učitelji

Iztok Saksida

  • Saksida

Izr. prof. dr. Iztok Saksida (1953–1998), sociolog kulture in komparativist; zaposlen na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, od leta 1985 kot mladi raziskovalec in od leta 1991 kot predavatelj predmetov s področja sociologije kulture in socialne antropologije.

Diplomiral je leta 1982 iz primerjalne književnosti z literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Podiplomski študij je nadaljeval na Oddelku za sociologijo FF v Ljubljani, kjer je magistriral (1985) in dosegel doktorat socioloških znanosti (1990) z disertacijo Teorija kulturne formacije: elementi za analizo kulturnih horizontov (mentor: prof. Marko Kerševan). Leta 1980 je postal član uredništva in odgovorni urednik (1983–1984) Radia Študent. Na Oddelku za sociologijo FF je bil v letih 1985–1990 zaposlen kot mladi raziskovalec in asistent, od leta 1991 kot predavatelj predmetov s področja socialne antropologije in sociologije kulture, od leta 1997 v nazivu izredni profesor za primerjalno sociologijo in sociologijo zgodnjih družb. V študijskih letih 1990–1992 je bil predstojnik Oddelka za sociologijo FF. Zaslužen je za modernizacijo študijskega programa Sociologije kulture (z načrtnim uvajanjem izbirnih predmetov in novih vsebin) ter za uvedbo podiplomskega študijskega programa Socialne antropologije. Za prispevek k razvoju humanistike ter interdisciplinarnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je posthumno prejel fakultetno »priznanje za življenjsko delo«.

Znanstvenoraziskovalno se je ukvarjal s sociologijo kulture, sociologijo kulturnih formacij, socialno antropologijo, antropologijo, sociologijo zgodnjih družb, primerjalno sociologijo. Bil je prvi pobudnik in organizator strokovnih odprav v drugi polovici 90. letih v kraje in dežele s pomembnimi najdišči iz človeške prazgodovine; ob pomoči izr. prof. Barbare Bajd in vrste drugih sodelavcev in študentov je opravil terenske raziskave /muzeji in najdišča/ na Hrvaškem (Zagreb, Krapina, Vindija), na Moravskem (Brno, Dolni Vestonice idr.), na Kitajskem, v Keniji (Nairobi, Koobi Fora in drugi kraji ob jezerih Turkana in Baringo) ter jamske umetnosti v Franciji in Španiji (Lescaux, Niaux, Altamira idr.). V letih pred smrtjo v gorah je sistematično razvijal docela pionirsko primerjalno in evolucijsko raziskovanje in poučevanje družbenosti organizmov in človeške družbenosti ter njene evolucije v tej perspektivi.

V svoje poučevanje je vključeval kolege/ice naravoslovce/ke s temami iz fizične antropologije in paleoantropologije, primatologije ter različnih področij biologije. V tem kontekstu je pripravil tudi medfakultetni študijski program Primerjalne sociologije, ki ga žal v praksi ni uspel uresničiti. Med drugim je bil član EASA (Evropsko združenje socialnih antropologov), RAI (Kraljevi antropološki inštitut, Velika Britanija), TAG (Skupina za teoretsko arheologijo), EAA (Evropsko antropološko združenje) ter med pobudniki ustanovitve raziskovalnega centra Institutum studiorum humanitatis (ISH) v Ljubljani. Z referati je sodeloval na vrsti mednarodnih arheoloških in antropoloških konferencah in simpozijih (Coimbra, Leuven, Ljubljana, Newcastle in drugod).

Izbor pomembnejših del:

  • Šola: učitelj, mati in otrok (1986);
  • Arheologi, naši davni predniki (1991);
  • Med predniki in predhodniki, bližnjiki in sorodniki na ravniku. Strokovna odprava v Kenijo (ur., 1996);
  • Uvod v primerjalno sociologijo (1997);
  • Na poti v socionomijo (1999);
  • »O času«; »O zunajjezikovni realnosti /ZJR/ in zunajjezikovni objektnosti /ZJO/«, v J. Vogrinc et al. (ur.), Prestop. Spominski zbornik Iztoka Sakside – Saxa, 555–562; 585–606 (2000).

Biografija/bibliografija:

  • Iztok Saksida (»Sax«), v: J. Šumi (2000), Zbornik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani 1919–1999, 36. Ljubljana: Filozofska fakulteta;
  • Vogrinc, Jože (2000): »Znanstvena in strokovna bibliografija Iztoka Sakside«. V: Jože Vogrinc et al. (ur.), Prestop. Spominski zbornik Iztoka Sakside – Saxa, 669–677. Ljubljana: Oddelek za sociologijo FF UL.