Sociologija
Vloga ženskih migracij in migrantk v konstrukciji slovenske nacionalne identitete od nacionalne do postnacionalne dobe: primerjalni slovenski, evropski in globalni vidiki

Vloga ženskih migracij in migrantk v konstrukciji slovenske nacionalne identitete od nacionalne do postnacionalne dobe: primerjalni slovenski, evropski in globalni vidiki

Raziskovalni projekt obravnava družbeno in kulturno vlogo ženskih migracij in migrantk pri oblikovanju slovenske nacionalne identitete od začetkov oblikovanja slovenske nacionalne zavesti do sodobnosti. Cilj raziskovalnega projekta je na novo premisliti in osvetliti moderne procese nacionaliziranja evropskih narodov v smeri, ki bo upoštevala dinamične ter inter-relacijske aspekte konstituiranja nacionalnih identitet med nadnacionalnim, nacionalnim ter transnacionalnim družbenim prostorom. Osnovna raziskovalna hipoteza je, da procesov nacionaliziranja ne moremo obrazložiti celostno, ne da bi pri tem upoštevali vlogo začasnih migracij, predvsem emigracij intelektualnih elit v kozmopolitska kulturna središča, kakor tudi trajnih imigracij in njihovega vpliva na nacionalne identitetne krajine. Raziskava vlogo migracij proučuje s perspektive spola, kar omogoči vpogled v procese nacionaliziranja družbe med javnim, političnim, in zasebnim, vsakdanjim življenjskim svetom.

Raziskovalni projekt temelji na kritični analizi sodobne teorije nacionalne identitete s ciljem oblikovanja epistemološko novih osnov za proučevanje procesov nacionaliziranja modernih evropskih družb. Ključni znanstveni zastavek projekta je teoretska nadgradnja študijev nacij in nacionalizma z izsledki proučevanja migracij in njihovega mesta v oblikovanju nacionalnih identitet. Obstoječa teorija se pri proučevanju nacionalizma praviloma opira na prostorsko in časovno sedentarne in negibljive družbene strukture kolektivnega življenja, projicirane na notranje kulturne, politične in mentalne prostore skupnosti (in-group identity). Pričujoča multidimenzionalna analiza, ki črpa iz obsežnega korpusa družboslovno-humanističnega proučevanja migracij in njihove zgodovinske umeščenosti v transnacionalne evropske in globalne okvire, nasprotno poudari konstitutivno vlogo migrirajočih posameznikov in posameznic različnih družbenih slojev in skupin pri definiranju notranjih in zunanjih meja zamišljene skupnosti (out-group identity). Osrednji raziskovalni interes je teoretsko osmisliti to vlogo s perspektive družbene izkušnje migrantk ter s tem dograditi konceptualno paradigmo sodobne nacionalne identitete kot »potujoče« (Hall, Bauman, Bhaba) z gledišča njene spolne zaznamovanosti.

Cilj raziskave je proučevanje nacionalizma in nacionaliziranja kolektivne identitete umestiti na presečišče med javnim in zasebnim, kjer je osrednje mesto pripadlo prav ženskim intelektualkam. Teorija nacionalizma se pri obravnavi zgodovinskih procesov formiranja nacij in nacionalnih identitet povečini opira na analizo javnih institucij in z njimi povezanih moških elit. Medtem ko je takšen raziskovalno-teoretski fokus utemeljen, kadar nacije obravnavamo z gledišča javne kulture in spolnih razmerij moči, pa epistemološki zasuk od javnega k zasebnemu, ki je domena ženske kulture, lahko procese nacionaliziranja osvetli v povsem drugačni luči. Teoretsko se takšna perspektiva v svetovni literaturi že uveljavlja in postaja nespregledljivi del študijev nacionalizma in nacionalnih kultur; v slovenskem raziskovanju pa bo takšno nalogo šele potrebno začrtati.

Pričujoči projekt k tej nalogi prispeva z multiperspektivno analizo, ki vključuje zgodovinsko, literarno-vedno, sociološko, pedagoško in umetnostno-zgodovinsko analizo slovenske ženske migracije od konca 18. do začetka 21.stoletja. Ob teoretski nalogi rekonceptualiziranja nacionalnih procesov s perspektive spola se raziskava opira tudi na študije primera, ki vključujejo dve glavni skupini slovenskih migrantk: kulturne popotnice, ki so v določenem zgodovinskem obdobju združevale vlogi prototipa kulturnih ambasadork v tujini; ter socialnih emigrantk, to je skupine žensk, ki so se v tujino odpravile iz razlogov ekonomske, intelektualne ali politične narave.

Vodja projekta

  • dr. Ksenija Vidmar Horvat, Univerza v Ljubljani, Filozofska Fakulteta

Sodelujoče raziskovalne organizacije

  • Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
  • Univerza v Novi Gorici
  • Pedagoški inštitut
  • Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti

Sodelavci na projektu

  • dr. Marina Lukšič Hacin, ZRC SAZU
  • dr. Mirjam Milharčič Hladnik, ZRC SAZU
  • dr. Valerija Vendramin, Pedagoški inštitut
  • dr. Katja Mihurko Poniž, Univerza v Novi Gorici
  • dr. Avgust Lešnik, Univerza v Ljubljani, Filozofska Fakulteta
  • dr. Polona Petek, Univerza v Ljubljani, Filozofska Fakulteta
  • Tjaša Učakar, Univerza v Ljubljani, Filozofska Fakulteta
  • mag. Ana Ješe, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Konzultant projekta

  • ddr. Rudi Rizman, Univerza v Ljubljani, Filozofska Fakulteta

Trajanje projekta

  • 1. 7. 2011 — 30. 06. 2014

Šifra projekta

  • J6-4257 (B)

Financer

  • Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

Več o projektu…