Sociologija
Spolna strukturiranost sodobne slovenske družbe in položaj spolov v politiki

Spolna strukturiranost sodobne slovenske družbe in položaj spolov v politiki

Slovenija je v zadnjih tridesetih letih doživela številne strukturne spremembe. Ob tistih, ki so hkrati potekale v drugih sodobnih družbah je potekala radikalna sprememba političnega sistema in s tem povezana tranzicija v tržno gospodarstvo,  pojavil pa se je tudi nov tip racionalnosti. V času »družbe tveganja« ali »tekoče moderna« je vzniknila tudi značilna kombinacija negotovosti in pričakovanj.

V teh okoliščinah in kot del opisane strukture je potekalo umeščanje žensk v družbeni strukturi, ki so: a) bile tudi zaradi obsega sprememb soočene z zanikanjem njihove distinktivnosti oziroma obravnavanjem njihovih problemov kot neprioritetnih, kar so mnogi, tudi ženske same (tudi zaradi določilnosti trenutka) sprejemali kot upravičeno; b) v času kmalu po osamosvojitvi z drugimi delile prepričanje, da je prišel čas, ko bo treba boj za nove pravice in ohranitev starih razumeti kot nujen del političnega življenja; c) skupaj z moškimi izkusile in sooblikovale strukturne premike v slovenski družbi; vse se je spremenilo, ne le politični sistem in državne strukture, temveč tudi sheme zaposlovanja, socialne varnosti in otroškega varstva, zdravstvenega varstva, izobraževanja in pokojninskega sistema. Vsi zgoraj našteti dejavniki so prispevali k oblikovanju okolja, ki je porajalo tako priložnosti, kot pasti.

Med mapiranjem stanja stvari na področju spolov v politiki bomo tri desetletja kasneje skušali vzpostaviti strukturirano sliko prisotnosti žensk v politiki in razloge zanjo.

Cilj raziskave je ugotoviti, zakaj preboji na področjih kot so na primer stopnja dosežene izobrazbe in zaposlenosti v nekoč maskuliniziranih sodstvu, javni upravi, medicinskih poklicih ipd. (še?) niso rezultirali v bolj uravnoteženi delitvi politične moči in odgovornosti. Raziskali bomo ključne strukturne (družbene in individualne) elemente, mehanizme in strategije, ki ohranjajo takšno razmerje moči, kakor tudi iskali odgovore na vprašanje, zakaj Slovenija – ko govorimo o enakosti med spoloma na polju politike na državni ravni – tako očitno zaostaja za razvojem drugod v Evropi.

Za namene predstavljenega raziskovalnega projekta bomo delo na njem razdelili na tri dele: I. Preučevanje političnih mehanizmov in enakosti med spoloma v politiki, II. Restrukturiranje izobraževanja, plačanega in neplačanega dela in spola, III. Spol, struktura vrednot in zaznavanje tveganj v Sloveniji. Skozi raziskovalni proces bomo križali linije različnih delov med seboj, jih kombinirali in soočali.

Da bi dosegli zapisane cilje bomo z uporabo večjega števila konceptualnih pristopov pri raziskovanju vprašanja prisotnosti v politiki, ki v razpravo vnašajo tudi nekoliko drugačne poglede presegali ožje polje politične teorije. Članice in člani raziskovalne skupine bodo zbirali in proučevali vrsto podatkov, ki omogočajo podrobnejši vpogled v posamične segmente sodobne slovenske družbe v povezavi s spolom in oboje povezali v poskus oblikovanja novega konceptualno dodatno podprtega kombiniranega teoretsko-empiričnega vpogleda na področje vstopanja in prisotnosti žensk v politiki v Sloveniji.

Triletna raziskava je tako razdeljena na tri faze dela. Prva faza raziskave je tako namenjena pripravi na izvajanje projekta (zbiranja literature) in analizi sekundarnih statističnih podatkov (zbiranje gradiva, analiza in interpretacija). Sledila bo faza v kateri bomo (s pomočjo kvalitativnega pristopa) skušali locirati ovire za večji vstop žensk v politične stranke (fokusne skupine). V tretji zaključni fazi raziskave pa bodo izvedeni še kvalitativni (pol-strukturirani) intervjuji s strankarskimi vratarji, čemur bo sledila interpretacija vseh dobljenih rezultatov i n objava le-teh ter zaključno raziskovalno poročilo.

Vodja projekta

  • dr. Milica Antić Gaber, Univerza v Ljubljani, Filozofska Fakulteta

Sodelujoče raziskovalne organizacije

  • Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
  • Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta
  • Mirovni inštitut

Sodelavci na projektu

  • dr. Slavko Gaber, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta
  • Veronika Tašner, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta
  • dr. Pavel Zgaga, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta
  • dr. Živa Humer, Mirovni inštitut
  • Iztok Šori, Mirovni inštitut
  • dr. Tina Kogovšek, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
  • Jasna Podreka, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
  • Sara Rožman, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
  • dr. Irena Selišnik, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Trajanje projekta

  • 1. 7. 2011 — 30. 06. 2014

Šifra projekta

  • J5-4075 (A)

Financer

  • Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije