Sociologija
Klopotec

Kakšna je povezava med minareti in čisto vodo?

Foto: Tjaša Učakar (Ljubljana, Šiška, oktober 2010)

Zgodba o minaretih v Ljubljani je že stara. Vezana je na eni strani na željo muslimanske skupnosti v Sloveniji, da bi zgradila džamijo, in na drugi strani na glasno nasprotovanje gradnji tega objekta s strani dela večinske družbe. Argumenti nasprotnikov gradnje džamije so raznovrstni in segajo od etničnih in kulturnih, pa vse do arhitekturnih. Džamija naj ne bi bila del slovenske tradicije in zato naj ne bi spadala v naš prostor, manjšinske skupine, ki živijo v Sloveniji, naj bi se morale prilagoditi večini, ne pa razkazovati lastne identitete. Poleg tega naj bi bila džamija zaradi klicanja k molitvi moteča za svojo okolico, saj naj bi povzročala preveč hrupa. Visok minaret na džamiji pa naj bi skazil mestno veduto Ljubljane.

Zgornji volilni plakat nam pove, da naj bi bili minareti nekako povezani z zdravo pametjo, otroki in čisto vodo. Nevedni mimoidoči bi verjetno zatrdil, da povezave med temi pojmi ni. A so na volilnem plakatu postavljeni v odkrito nasprotje, jasno označeni tudi s črno in nato zeleno barvo napisa. Minaretov naj torej ne bi potrebovali, potrebni pa naj bi bili čista pitna voda, zdrava pamet in otroci. Napis in vizualizacija implicitno ponudita izključevalno razumevanje, da vode, pameti in otrok ne bo, v primeru, da se odločimo za minarete. Glede na res pogojno povezanost džamije s čisto vodo, ki pač izhaja iz dejstva, da vsak gradbeni poseg v naravo slednjo vsaj malo degradira, lahko rečemo, da so minareti uporabljeni zgolj za zbujanje pozornosti in čustvenega odziva mimoidočih. Gre namreč za volilni plakat Liste za čisto pitno vodo, katerih glavni argument, torej čista pitna voda, ne mobilizira širšega kroga volivcev, dokler jim taka voda teče iz domače pipe. A žalostno je, da stranka, ki se vsaj v imenu zavzema za čistejše okolje, ki je pravica vseh, tako negativno nastopa proti določeni manjšinski skupini ljudi, saj bi prav od takih “okoljskih” strank in interesnih skupin pričakovali več strpnosti in zavzemanja za dolgoročno blaginjo celotne družbe.

A če razrešimo izpostavljeno dilemo – džamijo v resnici potrebujemo, prav tako kot čisto vodo. Ker različnost družbo aktivira, ji daje zagon in je ne pusti, da bi postala toga, ker le aktivna družba lahko kvalitetno napreduje, ker samo blaginja vseh dolgoročno pomeni blaginjo vsakega posameznika. Avtorjem plakata zato povejmo, da je družba “zdrave pameti” tista, ki omogoča svojim manjšinam kakovostno sobivanje.

Avtorica: Tjaša Učakar