Sociologija
Kaj bereš?

Tina Kogovšek

Judith Butler: Antigonina zahteva: Sorodstvo med življenjem in smrtjo

(Študentska založba, 2009)

Antigona je, seveda, klasika. Obstajajo original, literarno teoretske, filozofske in druge interpretacije, umetniške reinterpretacije. Judith Butler, ena od intelektualno najprodornejših sodobnih feminističnih avtoric, skozi (re)interpretacijo originalnega Sofoklejevega teksta ter nekaterih kasnejših filozofskih in antropoloških interpretacij (predvsem Hegla, Lacana in Lévi-Straussa) radikalno problematizira patriarhalne heteronormativne sorodstvene forme in posledično širše družbene organizacije ter teoretsko izpelje možne alternative. Zahtevno, a sveže, prodorno, precizno in subtilno subverzivno pisanje. Več o knjigi

Marilyn Strathern: Pisanje antropologije

(Študentska založba, 2008)

Delo Pisanje antropologije ugledne britanske antropologinje Marilyn Strathern je vsaj toliko kot pisanje antropologije tudi pisanje o antropologiji, natančno in subtilno epistemološko razmišljanje o tem kaj, kako, na kakšnih prepostavkah antropologi prakticirajo in teoretizirajo svoje početje. Ta dvojnost je vidna tudi v sami vsebinski zasnovi dela, saj se primeri antropološkega pisanja/prakse (pisanje) enakovredno prepletajo z epistemološkimi razmisleki (pisanje o) in torej nimajo le gole ilustrativne vloge. Več o knjigi

Jeffrey Eugenides: Middlesex

(Cankarjeva založba, 2004)

Je Cal moški? Ženska? Oboje? Nič od tega, nekaj tretjega? Različno v različnih obdobjih življenja? Je to sploh pomembno? Roman o življenjski zgodbi hermafrodita Cala je ena najbolj duhovitih, senzibilnih in tudi litererno izbrušenih pripovedi o drugačnosti. Spodbuja razmislek in je hkrati čisti bralski užitek. Več o knjigi


Circus Fantasticus (Silent Sonata)

(Scenarij in režija Janez Burger, 2011)

V zvezi s filmom Circus Fantasticus Janeza “v leru” Burgerja večinoma najprej in poudarjeno piše, da je to film povsem brez dialogov. Naj bi bil film o vojni, smrti, ljubezni, transcendenci, a v resnici to ni preveč pomembno. Fascinantno je, da filma, ki ne potrebuje dialogov (in niti ne opaziš, da jih ni, ker so dejansko nepotrebni), ni mogoče zares ujeti v besede. Osnovne koordinate zgodbe so slišati suhoparno. Treba ga je enostavno videti in doživeti skozi čisto vizualno formo. Več o filmu