Sociologija
Kaj bereš?

Roman Kuhar

Michael Warner: The Trouble With Normal

(Harvard University Press, 2001)

Michael Warner je pretkan queerovski teoretik, ki na glavo postavi vse, kar se na prvi pogled zdi samoumevno in … normalno. Knjiga, ki je za vedno spremenila moj pogled na seksualnost in teror, ki se izvaja v imenu normalnosti. Več o knjigi

Vlasta Jalušič: Zlo nemišljenja

(Mirovni inštitut, 2010)

Največje zločine človeštva niso zagrešili fanatiki in sociopati, pravi Hannah Arendt, pač pa povsem običajni ljudje. Gre za »banalnost zla«, za »nemišljenje«, ki omogoči, da sprejmeš politiko svojih nadrejenih, jo izvajaš in razumeš kot normalno. Mar nas to ne spomni na neko birokratsko epizodo iz začetka devetdesetih v Sloveniji?

»Zlo nemišljenja« je odličen uvod v teoretske koncepte Hannah Arendt, s katerimi Vlasta Jalušič spretno in izvirno analizira mehanizme kolektivnih zločinov – od Bosne do Ruande. Obvezno branje za vsakega sociologa/sociologinjo. Več o knjigi

Dan Savage: The Kid (An Adoption Story)

(Dutton Book, 1999)

Dan in njegov tip želita posvojiti otroka. Kot gejevski par nimata dobrih možnosti na neskončnem seznamu »bolj sprejemljivih« heteroparov, ki čakajo na posvojitev. A vendarle ju kmalu izbere mladenka, ki bo v kratkem rodila otroka. Vendar to ni mama iz reklam za Baby center: gre za brezdomko, ki do četrtega meseca nosečnosti ni vedela, da je noseča, pa se je zato občasno napila, zakadila in zadrogirala. Je to škodovalo otroku? Dva heteropara sta jo že zavrnila …

»The Kid« – gre za resnično zgodbo – je zabaven vpogled v gejevsko subkulturo in zanimivo razmišljanje o moralnih vprašanjih. Več o knjigi

Dokumentarni film »8: The Mormon Proposition«

(David v. Goliath Films, 2010)

Šokantni dokumentarni film o tem, kako sta se v Kaliforniji organizirali mormonska in katoliška cerkev in dosegli prepoved homoporok. Grozljiv prikaz politike, ki se izvaja v imenu »božjega načrta«. Več o filmu

Recenzije

The Mormon Proposition

Matjaž Pinter

Dokumentarni film »The mormon proposition« je vsekakor prispevek, ki ga tudi sam z veseljem priporočim naprej, saj na zelo dober način prikazuje odnose, predvsem tiste družbi prikrite, do homoseksualnosti oz. do istospolnih porok.

Film pri gledalcu doseže svoj namen s svojo šokantnostjo, podatkovno točnostjo, ter predvsem s čustvenim pridihom, ki ga dodajo ljudje, neposredno vpleteni v to situacijo. Ob obilici dokumentarnih filmov, ki pridejo v spekter mojega opazovanja, je ta eden izmed tistih, za katerega lahko rečem, da je glede na sporočilo in glede na prenos tega sporočila precej kvaliteten. Tudi potek zgodbe je dober, saj nas najprej seznani s problematiko istospolnih porok v Kaliforniji in le-to prikaže na gledalcu pozitiven način. Spremljamo namreč gejevski par, ki se jima uspe poročiti ob takrat veljavnem zakonu o istospolnih porokah. Gledalec se lahko z njima poveže na podlagi sreče v partnerski zvezi, saj si nekako vsak to želi v takšnem ali drugačnem smislu, vsekakor pa je pozitivno, če to lahko opaziš pri nekom, ki mu to po zakonski ureditvi ni tako samoumevno oz. dano že od nekdaj. V nadaljevanju pa se film bolj osredotoči na tiste, ki ne mislijo tako, na tiste, ki menijo, da sreča in ljubezen v istospolnem partnerstvu nista možni, da je ta ljubezen manj vredna.

Pozicijo nestrpnega, skrajno avtokratskega, tudi homofobičnega političnega akterja v Kaliforniji prevzame mormonska cerkev. Zaradi svojega tradicionalnega stališča »That is not God’s devine plan« začnejo prikrito kampanjo proti istospolnim porokam. Ampak zakaj prikrito? Tukaj v bistvu leži največja cvetka v celotnem dokumentarnem filmu. Mormoni se zavedajo svojega položaja v družbi in to skoraj predobro. Zavedajo se, da povezava med njimi in kampanjo proti istospolnim porokam ne bi bila dobra ne za njih, kot tudi ne za samo kampanjo. Predvsem pa nočejo očitkov glede namembnosti sredstev, ki so zaradi narave kampanje strogo politično usmerjena, kar pa ravno ne spada v koncept ločitve države in verskih ustanov. Zaradi točnosti podatkov me tukaj film najbolj preseneti. Ponudi namreč ne le ugibanja, govorice ali potrditve vpletenih, ponudi kar dokumente, ki so po nekakšnem naključju romali v napačne oziroma prave roke. Ti dokumenti pa razkrivajo tisto pravo v ozadju skrito naravo mormonske cerkve.

Čeprav se film nadaljuje, je zame tukaj glede sporočilnosti že končan. Predstavil je najbolj ključne podatke za razumevanje situacije, ki so verjetno tudi težje dostopni in s tem uresničil svoj namen. V nadaljevanju sicer še dobro prikaže sovražni govor med obema stranema in nekaj akcij iz terena obeh kampanj, ter dobro ponazori, kam vse to pripelje, kar gledalec lahko spremlja z določeno mero šoka in tudi banalnosti.

Vendar »pričevanja« mater, drugih parov, aktivistov itd. niti niso toliko potrebna, morda so za moje oko celo nekoliko odbijajoča, kot so odbijajoči tudi sentimentalni trenutki žrtev manipulacij mormonske cerkve. Čeprav vse skupaj doseže pri gledalcu še večje čustvene razsežnosti, za samo razumevanje in objektiven prikaz situacije ni pomembno. Pomembno je zgolj zaradi stopnjevanja samega filma, saj tukaj avtorji prikažejo do kakšnih razsežnosti lahko pripelje dobro financirana in vodena politična kampanja. Sicer pa tudi samo pogovarjanje z ljudmi na ulici in prikazovanje teh posnetkov v tem primeru ni preveč smiselno, saj gre le za množico medijsko in vrednotno zmanipuliranih posameznikov, ki vidijo v situaciji le eno – sovražnika.

Pravi sovražnik, tisti, ki deluje proti svojim načelom, proti načelom družbe in praktično tudi proti zakonodaji, pa je tukaj mormonska cerkev, zato mi je ponovno bolj všeč zaključek filma, kjer množica jezno koraka proti pravim krivcem, ki so s pomočjo kapitala omogočili ukinitev sicer zelo dobro družbeno sprejetega zakona o istospolnih porokah.

V prvem krogu rubrike “Kva zdej bereš” smo prejeli le eno recenzijo, zato z odločanjem, katero nagraditi, nismo imeli težav. Matjaž Pinter je za nagrado dobil knjigo po svoji izbiri – izbral si je monografijo Vlaste Jalušič “Zlo nemišljenja” (na sliki). Iskrene čestitke!