Sociologija
Kaj bereš?

Ksenija Vidmar Horvat

Martha C. Nussbaum: Not For Profit (Why Democracy Needs the Humanities)

(Princeton University Press, 2010)

Knjiga s takšnim naslovom ne bi mogla biti bolj dobrodošla, pa tudi ne bolj upravičena, da izide prav zdaj. V času, ko se neoliberalistična paradigma širi po vseh porah državnega in globalnega aparata upravljanja z družbo, ko so zdravstvo, sociala, šolstvo, pa tudi kategorije kolektivnega blagostanja, kohezivnosti in napredka prepojene z agresivno retoriko individualne odgovornosti za družbeno srečo in nesrečo posameznika, je vprašanje o koeksistencialnem razmerju med humanistiko in demokracijo ključno za kritično sociološko intervencijo in artikuliranje političnih alternativ. Priznana filozofinja in teoritičarka kozmopolitstva to delo opravi izvrstno s pomočjo drobnogleda na izobraževanje v ZDA in Evropi. Več o knjigi

Gerard Delanty: The Cosmopolitan Imagination

(Cambridge University Press, 2009)

V svojem najnovejšem delu teoretik evropeizacije in direktor programa Kritine sociološke misli na Univerzi v Sussexu povzema in nadgrajuje konceptualizacije kozmopolitstva. Glavna vrednost knjige je v njeni  proti-zahodocentrični drži, ki je  za zahodni sociološki in filozofski diskurz o kozmopolitstvu sicer še vedno paradigmatični (in simptomatični)  pogled. Več o knjigi

Dubravka Ugrešić: Jaga baba je znesla jajce

(VBZ, 2010)

Peti roman hrvaške feministične avtorice, »narodne izdajalke«  v prostovoljnem eksilu. Knjiga, ki je nastala na povabilo založbe Canongate za zbirko Miti, dokazuje, da je Dubravka Ugrešić še vedno neprekosljiva, ko gre za kritične intervencije v predvidljive  družbene diskurze  — tokrat z mitom o jagi babi nastavlja ogledalo postfeminizmu, ki se boji hudobnih stark;  in zahodni kulturi, ki bi ob kultu večne mladosti rada pozabila na dejanskost staranja in smrti. Več o knjigi

Sisi

(Režija: Xaver Schwarzenberger, koprodukcija RAI, ZDF in ORF, 2009)

Zgodbe o

Sisi je mogoče strniti v dva tabora. V prvem se zgodovinsko osebo, cesarico Elizabeto, prikazuje kot sebično egomanko brez občutka za potrebe svojega moža, otroke in cesarstvo. V drugem je postavljena na piedestal protofeministične ikone in žrtve Franca Jožefa ter njegove matere Zofije. V tem najnovejšem portretu, ki si prizadeva predvsem, da bi presegel pečat nepozabne trilogije o Sisi z Romy Schneider Ernsta Marischke, je Sisi predstavljena v svoji politični vlogi pri nastanku Avstro-Ogrske; da bi bila lahko pre- in pripoznana v svojem političnem delovanju, pa se mora televizijski lik vdati v usodo portreta cesarice, ki vse svoje življenje podreja cesarstvu in zvestobi Francu Jožefu – posebej takrat, kot pravi v drugem delu, ko je ta najšibkejši in dela največ napak. Navkljub glamurju nadaljevanke še en ponesrečen poskus demitologiziranja zgodovinske osebe. Več o filmu