Sociologija
Kaj bereš?

Jože Vogrinc

Susan E. Bergh (ur.): Wari: Lords of the Ancient Andes

(Thames & Hudson, 2012)

Nekako od 7. do 10. stoletja je v Perujskih Andih najbrž obstajal prvi imperij na južni polobli, zagotovo pa kultura, ki so ji arheologi dali ime Wari (špansko Huari). Najbrž so takrat prvič naredili marsikaj, kar so kasneje pripisali Inkom: vpeljali intenzivno gojenje koruze z namakanjem in terasastimi polji, zgradili tlakovane poti čez gorovje, vzpostavili sistem administracije in dokumentacije brez pisave, s pletenimi vrvicami, khipu (quipu). Umetnostnih ostankov ni veliko in so raztreseni po muzejih. Razstave, ki bodo letos v več mestih v ZDA, vnaprej bogati ta razkošno ilustrirani zbornik s prispevki najboljših poznavalcev Warija. V njih predstavijo trenutno vednost o Warijih, posebej pomembne pa so interpretacije razstavljene reprezentativne materialne kulture: oblikovanja krajine in arhitekture in pomena glavnih tematik na ohranjeni lončenini in ravnanja z njo (npr. obrednega uničevanja. Pozorni so na umetnostne tehnike, ki po zahodnjaških predsodkih niso dovolj poduhovljene: oblačil, nakita, izdelkov iz ptičjega perja.

Wang Hui: The Politics of Imagining Asia

(Harvard University Press, 2011)

Gre za zbirko, prevod šestih krajših razprav razvpitega profesorja za literaturo in zgodovino na pekinški univerzi Tsinghua. Njihova skupna točka je, da spodbijajo univerzalno veljavnost zahodnjaških koncepcij modernosti in modernizacije. Kitajske pri tem nima kratko malo za izjemo. Pobija idejo, da je bilo modernost treba tja šele uvoziti in si prizadeva pokazati, da so Kitajci razvili lastno modernost, ki se je ne da zvesti na zahodno. S tem spodbije tudi marsikatero sociologom in politologom ljubo samoumevnost glede identitete in razvoja nacionalne države in novoveškega imperializma.

 

Aristotel: Politika

(Perseus Project. Priporočam Perseus Project na medmrežju, kjer lahko sproti preskakujete med mestom v izvirniku in mestom v angleškem prevodu)

Branje samo novih knjig in člankov pelje v neumnost. Aristotel je nov z vsakim branjem. Prav najbolj »tuje« najbolj podžge razmišljanje. To velja tudi za njegovo koncepcijo naravnega suženjstva. Po odkritju Amerike so jo spet našli in z njo poskušali racionalno podstaviti neplačano delo in brutalno zatiranje Afričanov na plantažah tropskega Novega sveta v lasti atlantskih Evropejcev. Suženj je po Aristotelu nujno potreben za dobro življenje državljanov v mestni državi, πόλις. Znan je njegov argument: če bi orodja sama ubogala ukaze, sužnji ne bi bili potrebni. Navadno pa se prezre, da je suženj tisti, ki ga nadomesti orodje, in ne obratno! Implikacije, bistvene za razumevanje, so s tem tudi prezrte: za Grke je bilo vladanje, obvladovanje – medčloveško razmerje neenakosti, kjer je nekdo instrument drugega – splošni vzorec za razumevanje, kako delujejo stvari, tudi v naravi, ne le v družbi. Instrumentalizacija stvari in ljudi v predmete uživanja za tiste, ki si jih lahko privoščijo kupiti in/ali izrabljati, je očitna značilnost zdajšnjosti. Suženjstvo in Aristotel sta spet aktualna.

Lord Invader: Rum and Coca Cola (glasba na YouTube)

Ob delu z računalnikom zelo pogosto poslušam najrazličnejše glasbe in se pustim voditi brkljalniku in asociacijam od komada do komada. Pri poslušanju z You Tube se pričakovanja preusmerijo z uživanja že ljube glasbe v hi-fi izvedbi k primerjanju zvena različnih izvedb ali preverjanju zvočnih povezav med izvajalci, k odkrivanju še nepoznanega. Nedavni taki najdbi sta bili zame v zadnjem času sundanski instrumentalni degung z Jave med godbami ali angolski pevec Bonga med izvajalci. Enako fascinantne so zgodbe, povezane s posameznimi pesmimi. Poiščite, recimo, kaj povezuje znani komad s konca 40. let v izvedbi Andrews Sisters, Rum and Coca-Cola, z izvedbo trinidadskega pevca kalipsa, Lorda Invaderja, in s klavirsko skladbo z začetka prejšnjega stoletja L’Année passée, ki jo je podpisal mladi trinidadski pianist Lionel Belasco…

Besedilo Rum and Coca cola v Invaderjevi verziji