Sociologija
Kaj bereš?

Gorazd Kovačič

Robert Kurz: Svet kot volja in dizajn: Postmoderna levica in estetizacija krize

(Krtina, 2000)

Ta lucidna in zajedljiva kritika postmoderne kulturalizirane in cinične levice je izšla že pred časom in je ostala pri nas dokaj prezrta. Toda prebrati jo velja najkasneje danes, ko sta evropska in slovenska levica kolapsirali zaradi svoje nezmožnosti analize globalnega finančnega kapitalizma, opustitve boja za razredne interese zatiranih ter pogubnega prepričanja, da je politika zgolj PR. Subjekt, ki ga je ta post-levica nagovarjala in posnemala, je srednjeslojni fleksibilni storitveni delavec, ki prizadevno čaka na svojo priložnost. Sociološko imaginacijo mu zastira prepričanje, da je svet na razpolago njegovi ustvarjalni volji in da gre pri spoprijemu s svetom le za nenehno redizajniranje lastnega udobnega življenjskega sveta. Več o knjigi

Anna Elisabetta Galeotti: Toleranca: Pluralistični predlog

(Krtina, 2009)

Knjiga je napisana v maniri eksaktne normativne politične filozofije. Koristna je za vse, ki jih zanimajo problemi javnega reguliranja napetosti med različnimi kulturnimi skupinami. Avtorica zagovarja premik od klasičnega liberalnega koncepta tolerance kot dopuščanja nezaželenih prepričanj k dejavnemu sprejemanju drugačnih skupin. Akt dopuščanja je vedno izvršen s pozicije gospostva ter predpostavlja in ohranja drugorazrednost toleriranih, pa tudi distanco do njih. Izbira med dopuščanjem in preganjanjem je v rokah dopuščajočih. Sprejemanje pa terja večji napor vseh strani, seveda enakopravnih strani. Knjiga je seveda idealistična, kolikor se ne posveča realnim razmerjem gospostva, toda smoter normativnega teoretskega diskurza ni opisati obstoječe razmere, temveč postaviti merilo vsaj javnim institucijam. Več o knjigi

Randall Collins: Max Weber, kratek oris / Bryan S. Turner, Sociologija in humanistika

(Subkulturni azil, 2009)

Čeprav Max Weber velja za enega od treh glavnih socioloških klasikov, imamo v slovenščini poleg Protestantske etike le malo prevedenih njegovih besedil. In čeprav se študentje sociologije seznanijo z nekaterimi njegovimi snopi opisnih konceptov, ne vedo, kam in čemu bi ga paradigmatsko umestili. Collinsova intelektualna biografija pokaže, da Webra sploh ni mogoče enoznačno umestiti, saj njegov opus niha med mikrosociologijo akterjevega smisla in med makroekonomskim determinizmom, to teoretsko nihanje pa sovpada z avtorjevimi psihološkimi in biografskimi nihanji. Knjiga tako prikaže teoretsko kompleksnost Webrovega dela, obenem pa opozarja na nujnost študija povezave med znanstvenim delom in med biografskimi komplikacijami (velikih) avtorjev. Več o knjigi

Đuro Gavran: »Htjeli smo radnike, a došli su nam ljudi« / »We Wanted Workers, We Got People«

(Centar za mirovne studije in Hulahop, Hrvaška, 2011)

Polurni dokumentarec v hrvaščini, slovenščini in angleščini prikazuje getoizirano in izkoriščano, v nekaterih primerih kar polsuženjsko življenje ex-jugoslovanskih gradbenih delavcev v Sloveniji. Film je nastal v nevladni produkciji in se trenutno distribuira kot priloga knjige Imagi_nation, bilo pa bi prav, da bi ga predvajala javna TV. Dokumentarec s tem, ko da besedo zgaranim in večkrat opeharjenim zidarjem, apelira na zavedanje o hrbtni plati našega materialnega udobja in urbanističnih dosežkov naše domovine. Film bi bil še radikalnejši, če se ne bi omejil le na gradbeništvo. Slednje je namreč skorajda edina panoga materialne produkcije, ki je ni mogoče delokalizirati glede na kraj potrošnje, zato imajo gradbeniki več možnosti (kot azijski delavci v prostocarinskih proizvodnih conah), da jih potrošniki njihovih proizvodov sploh srečajo v soseščini in se zavedo razrednega prepada. – Sploh pa če so jezni na lokalne gradbene barone, ki so ogrozili tudi blaginjo domačega srednjega razreda z navitimi cenami stanovanj in s povzročitvijo finančne krize, katere stroški se ravnokar podržavljajo.