Sociologija
Zapisi o dogodkih

Dnevi slovenskih socioloških klasikov

V prvem delovnem tednu po prvomajskih praznikih, natančneje od 7.5. do 10.5. 2013 je bila v avli Filozofske fakultete na ogled razstava posvečena pokojnemu profesorju sociologije dr. Ludviku Čarniju.

Razstavo smo v okviru Dnevov slovenskih socioloških klasikov v celoti pripravile študentke tretjega letnika Sociologije kulture in sicer na pobudo red. prof. dr. Ksenje Vidmar Horvat. Omenjeno razstavo sta pospremili dve predavanji, ki sta ju pripravila red. prof. dr. August Lešnik ter Marko Kržan. S spominsko razstavo ter predavanjema smo želele predstaviti pomembne mejnike v življenju pokojnega profesorja dr. Ludvika Čarnija, njegova glavna raziskovalna vprašanja ter predvsem njegov prispevek k razvoju sociologije na slovenskem. Pokojni profesor je bil namreč eden izmed glavnih akterjev vzpostavitve sociologije kot discipline na Slovenskem, predvsem pa je pomemben njegov izviren prispevek pri povezovanju sociologije in zgodovine, s katerim je tlakoval pot historični sociologiji kot posebni sociološki disciplini v slovenski univerzitetni prostor.

Pri zbiranju gradiva za razstavo ter spoznavanju ključnih karakteristik prof. dr. Ludvika Čarnija nam je velikodušno priskočila na pomoč profesorjeva žena ga. Marija Oblak Čarni, ne smemo pa pozabiti bibliotekarja Alojza Cindriča ter prof. dr. Avgusta Lešnika, ki sta Čarnija predstavila kot prijatelja, sodelovca in profesorja z izrednim čutom za sočloveka, humanostjo, dostopnostjo ter posluhom za študente. Podobno je prof. dr. Ludvika Čarnija opisal tudi profesor Marjan Britovšek, ki navaja: »Kolega Ludvik Čarni je bil pri svojem pedagoškem delu nadvse aktiven, vesten, njegova neposrednost in posluh za študentsko problematiko pa sta ga uvrstila med najbolj priljubljene profesorje na Filozofski fakulteti. Na fakulteti ga lahko uvrstimo med najaktivnejše družbene delavce, saj je deloval skoraj v vseh organih in komisijah. Senat Filozofske fakultete mu je novembra 1992 podelil veliko priznanje Filozofske fakultete« (Britovšek, 2012: 9).

Menimo, da je razstava dosegla svoj cilj in namen, vsi mi pa bi se morali zavedati pomembnosti Čarnijevega prispevka v slovenski sociološki prostor ter predvsem bolj slediti vrednotam, ki so ga krasile. Prav tako se je potrebno zavedati pomembnosti historične sociologije, ki nam danes služi kot sredstvo za razumevanje razvoja družbe ter prav tako za razumevanje družbe same.

Dnevi slovenskih socioloških klasikov so se torej uspešno odvili, kar je razvidno tudi na spodnjih fotografijah in posnetku predavanj. Zaključimo lahko z optimistično mislijo, da bi se lahko tudi v prihodnosti s podobnim dogodkom spomnili na slovenske sociološke klasike, ki so osvetlili ter utrli pot sociologije v slovenski intelektualni prostor.

Študentke 3. letnika Sociologije kulture na Filozofski Fakulteti Ljubljana
(Anita Sukič, Ingrid Kristan, Izabela Weisseisen, Laura Kovačec, Maja Kalaš, Maruša Pongrac, Tamara Mlekuž in Veronika Podobnik)

Slikovni zapisi