Sociologija
Dogodki

ŠSD Sociopatija vabi na dogodek “MI SMO UNIVERZA”

V četrtek, 24.3.2011, se v predavalnici št. 15 na Filozofski Fakulteti obeta dogodek “Mi Smo Univerza”, ki je produkt širše iniciative – večih skupin (med njimi je tudi ŠSD Sociopatija), ki so se zbrale okrog visokošolske problematike. Med 16.30 in 20.30 bosta potekali dve tribuni, ki bosta obravanavali tako študentsko problematiko kot analizirali sporne predloge zakonskih sprememb, ki se tičejo tako študentov in študentk, kot zaposlenih.

Za več informacij se lahko obrnete na Anito Tolić, predsednico ŠSDS (tolic.anita@gmail.com).

Vabljeni!

Program:

24.3.2011, Filozofska fakulteta,

predavalnica 15, od 16.30 naprej

Oglejte si objave naših profesorjev o prihodnosti univerze po zagrebškem monitoringu:

  • Rudi Rizman: Akademski kapitalizam: univerzitet i znanje kao lopata
  • Rastko Močnik: Opasna za znanost, štetna za društvo

FB event tu, promo film tu.

16.30 – 17.40: javna tribuna Študent in delavec

V zadnjem času so se v slovenski javni sferi razplamtele debate o študentskem delu. Vlada namreč želi »normalizirati« delo študentov s predlogom Zakona o malem delu. Vsebina javnih debat se tako večidel pomika po osi malo delo – študentsko delo. Analitiki tehtajo, kateri od možnih mehanizmov naj bi prinašal več delovnih mest, več štipendij, kateri je boljši za delodajalce, kateri omogoča več pravic delavcem, ipd. Pri tem pa tako politiki kot novinarji in študentski funkcionarji največkrat spregledajo, da sta obe ureditvi zgolj dve plati iste medalje – prekarizacije. Na javni tribuni bomo tako skušali problematizirati proces prekarizacije kot tak, ga umestiti v zgodovinsko-ekonomsko-politični kontekst, znotraj njega locirati socialni položaj slovenskih študentov, ugotoviti, zakaj morajo študentje delati, da lahko študirajo, zakaj je štipendij vse manj, in končno – kakšne so historične alternative prekarizacije.

17.50 – 18.20: predstavitvi zagrebškega plenuma in pobude za študentski prostor

V podporo iniciativi Mi smo Univerza bo nastopila predstavnica zagrebškega Plenuma FF. Predstavljena bosta Blokadna kuharica in portal Slobodni filozofski. Aprila 2009 so zagrebški študenti združili svoje moči in se uprli domači politiki ter, v imenu boja za brezplačno šolstvo za vse, organizirali blokado Filozofske fakultete Zagreb in s tem tudi sprožili val blokad fakultet na Hrvaškem. Svoje izkušnje z enomesečno blokado so študentje strnili v Blokadni kuharici, ostala pa je politična organiziranost, katere rezuktat je spletni portal. Slobodni filozofski poroča o delu plenuma, se odziva na tekoča akademska in politična dogajanja na Hrvaškem, objavlja avtorske tekste ter prevode tekstov s področja politične ekonomije, teorije izobraževanja in politične samoorganizacije.

Študentje ljubljanske Filozofske fakultete pa bodo predstavili svojo pobudo za študentski prostor ter vizijo delovanja in organiziranja, ki stoji za njo.

18.30 – 20.30: javna tribuna Kam potuje Drzna Slovenija?

Javna tribuna bo podala analizo zakonskih sprememb in iz njih izhajajočih ukrepov na področju javnega šolstva. Aktualne vladne strategije (pa tudi priporočila OECD) za razvoj visokega šolstva za svoje osnovno izhodišče jemljejo krizo kot objektivno nujnost, ki naj bi, neodvisno od volje ali želja vpletenih akterjev, določala nove zgodovinske naloge univerze. Z neposrednim podrejanjem raziskovanja kapitalu, privatizacijo javno financiranih raziskav v obliki patentov, kriterijem profitabilnosti in s tem povezano spodkopavanje avtonomije institucij, se postavlja produkcijo znanja v neposredno antagonističen odnos z novo ekonomsko racionalnostjo univerze. Avtonomija univerze (z vsemi problematičnimi razsežnostmi, ki jih ta vsebuje – tradicionalizmom, fevdalnimi hierarhijami, cehovsko zaprtostjo itn.) je do sedaj svojo podrejenost ekonomskim imperativom prekrivala vsaj s sramežljivo tančico. Pod šifro krize pa se univerzi  neposredno vsiljuje ekonomska racionalnost delovanja. Za bodočnost bo to pomenilo predvsem dvoje: produkcijo delovne sile, ki niti po naključju ne bo opremljena z zmožnostjo kritične refleksije, in produkcijo tehnoloških inovacij za potrebe industrije.