Sociologija
Dogodki

Chris O’Kane: Blagovni fetišizem

Vljudno vas vabimo na gostujoče predavanje Chrisa O’Kanea

Osrednji, strukturni problem kapitalistične družbe v vseh njenih vidikih: blagovni fetišizem in družbena teorija pri Lukacsu, Adornu in Lefebvru

Predavanje bo v torek, 29. aprila 2014, ob 18. uri v predavalnici 15 (v okviru predmeta Teorija ideologije).

fwtishOsnovna tema predavanja bodo Lukacseve, Adornove in Lefebvrove uporabe Marxove teorije blagovnega fetišizma ter s tem povezane teme iz metodologije in družbene teorije. Pri tem bo posebna pozornost posvečena temu, kako so omenjeni misleci interpretirali Marxovo teorijo fetišizma in kako je takšna interpretacija služila kot hkrati podlaga in refleksija s tem povezanih objektivnih in subjektivnih vidikov njihove družbene teorije.

Prvi del predavanja bo temeljil na Heinrichovi interpretaciji Marxa, ki bo uokvirila kasnejše preglede Lukacsa, Adorna in Lefebvra. Po Heinrichu, Marx razume fetišizem kot teorijo dominacije in mistifikacije, ki jo razvija skozi vse tri knjige Kapitala in ki se dovrši v Trinitarni formuli. Vseeno pa pomanjkljivosti Kapitala temu onemogočajo, da bi predstavljal celostno družbeno teorijo.

Drugi del predavanja bo pokazal, kako je Lukacseva teorija reifikacije revolucionirala marksistično teorijo, saj je ponudila celostno družbeno teorijo, ki je temeljila na Marxovi analizi blagovne forme. Lukacsev pojem “bistva blagovne forme”, je, znotraj njegove obravnave praktičnih ločitev, ideoloških mistifikacij in revolucionarnega preseganja meščanske družbe, deloval kot “model vseh objektivnih form meščanske družbe, hkrati pa tudi vseh subjektivnih form”.

Tretji del bo posvečen Adornovi uporabi teorije fetišizma kot “fetiškega značaja menjalne abstrakcije”, kar je del njegove analize množične družbe. Adorno z uporabo fetišizma pojasnjuje celoto praktične in ideološke integracije posameznikov v družbo.

Četrti del bo namenjen Lefebvrovem pojmovanju fetišizma kot “konkretne abstrakcije” znotraj njegove kritike vsakdanjega življenja. Ta koncepcija fetišizma se močno razlikuje od tistega, kar je bila za Lefebvra nad-določevalnost Lukacseve teorije. Lefebvre je, po drugi strani, poskušal v svojem pojmu vsakdanjega življenja zajeti notranje nasprotje med fetišizmom in humanizmom.

Predavanje bo sklenilo nekaj razmišljanji o šibkih točkah Lukacseve, Adornove in Lefebvrove teorije ter o vprašanju načina uporabe Kapitala za namene družbene teorije.

Chris O’Kane je nedavno končal svoj doktorat iz Družbene in politične misli na Univerzi v Sussexu. Ukvarja se z družbeno in politično filozofijo ter kontinentalno filozofijo, še posebej z Marxom, marksizmi in kritično teorijo. Trenutno piše knjigo o družbeni konstituciji in družbeni dominaciji pri Marxu, heglovskem marksizmu in teoriji vrednostne forme, pa tudi več člankov, v katerih nadalje razvija nekatere teme svojega doktorata. Poleg tega ureja zbrana dela Sohn-Rethla. Njegovi ostali raziskovalni interesi so humanizem, antihumanizem in negativni humanizem ter kritične teorije krize.