Sociologija
Dogodki

Besedna postaja: Od klasične sociologije k mednarodni historični sociologiji: izvori in narava modernosti

Vabljeni na predstavitev nove knjige Od klasične sociologije k mednarodni historični sociologiji: izvori in narava modernosti sociologa dr. Tiborja Rutarja. V pogovoru o knjigi se bosta avtorju pridružila prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat in doktorski študent sociologije Žiga Horvat (FF UL). Besedna postaja bo v torek, 13. marca 2018, ob 18.00 uri v Modri sobi (5. nadstropje Filozofske fakultete).

V knjigi avtor prek mnogo zanimivih zgodovinskih primerov (na primer francoskega, nemškega, ruskega in japonskega prehoda v kapitalizem v 19. stoletju ter mednarodnih dogodkov v desetletjih pred prvo svetovno vojno) kritično analizira metodološke pomanjkljivosti klasične sociologije Emila Durkheima, Maxa Webra in Karla Marxa ter preiskuje različno uspešne poskuse premoščanja teh pomanjkljivosti v novih paradigmah tako imenovane mednarodne historične sociologije, kot sta teorija neenakomernega in kombiniranega razvoja ter politični marksizem.

Tibor Rutar je docent na Univerzi v Mariboru in Univerzi v Ljubljani, kjer predava historično sociologijo, sodobno družbeno teorijo in filozofijo družbenih ved. Trenutno zaključuje s pisanjem svoje tretje knjige Mikrotemelji in makrovzroki družbenih pojavov.

Knjigo lahko prelistate tukaj.

* * *

Epohalni prehod v modernost, s katerim je bila analitično obsedena klasična sociologija in za katerega bi lahko rekli, da je po magnitudi primerljiv zgolj še z neolitsko revolucijo, je bil po zatonu klasične sociologije velikokrat, ironično, razumljen na precej poenostavljen način, ali pa je bil preprosto zanemarjen.
Kot se je pred približno štirimi desetletji pritožil Giddens, »sociologi danes precej suhoparno govorijo o evropskem vzniku ‘industrijske družbe’ v 19. stoletju in pri tem spregledajo nianse, ki so bile značilne za ta proces.« Nekaj podobnega velja za odnos, ki ga ima do modernosti akademsko polje mednarodnih odnosov.
Barry Buzan in George Lawson takole pišeta o razlogih, zaradi katerih sta napisala svojo nedavno knjigo s pomenljivim naslovom The Global Transformation: History, Modernity and the Making of International Relations: »Ta projekt je nastal kot rezultat najinega skupnega interesa za raziskovanje modernosti in najinega skupnega razočaranja nad pomanjkanjem pozornosti, ki ga področje mednarodnih odnosov posveča pomembnosti te dobe.«  Eden glavnih namenov knjige je po avtorjevem mnenju, da vsaj deloma prispeva k izboljšanju te ne najuglednejše podobe sociologije in mednarodnih odnosov.

* * *

Dogodek je del kulturnega programa knjigarne, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.