Sociologija
Agregat

Mnenja in stališča študentk in študentov o noveli Zakona o visokem šolstvu

15. oktobra 2012 je v Državnem zboru potekala razprava o noveli Zakona o visokem šolstvu. Na javni predstavitvi mnenj o omenjenem zakonu in o visokem šolstvu je sodelovalo okoli 60 razpravljavcev in razpravljavk, med njimi tudi študentke in študenti naše fakultete. V nadaljevanju objavljamo izjavo Društva študentov pedagogike in andragogike, mnenje študentskih pobudnikov Peticije proti noveli Zakona o visokem šolstvu in video gradivo »Resnica o visokem šolstvu«, ki jo je pripravila skupina Stvarnost.

1. Resnica o visokem šolstvu (video)

Kratki film “Resnica o visokem šolstvu” je izšel dan pred obravnavo novele Zakona o visokem šolstvu v Državnem zboru. Avtorji filma poudarjajo, da je na novelo potrebno gledati v kontekstu finančnih rezov v javno sfero, kar konkretno za Univerzo v Ljubljani pomeni 10.000.000 € primanjkljaja. Osiromašene fakultete bodo prišle do prepotrebnega denarja z uvajanjem šolnin, zapiranjem študijskih smeri, večanjem študijskih skupin in odpuščanjem zaposlenih.

2. Izjava Društva študentov andragogike in pedagogike ob javni razpravi o noveli Zakona o visokem šolstvu v Državnem zboru RS

Predstavnice Društva študentov andragogike in pedagogike smo ogorčene spričo drastičnih in vse prej kot racionalnih vladnih ukrepov na področju visokega šolstva. Študentje smo namreč tisti, ki smo na lastni koži najbolj občutili strm padec kvalitete študija v zadnji letih, ki je predvsem posledica bolonjske reforme ter preskromnega in neustreznega financiranja visokega šolstva.

Bolonjska reforma je bila brez ustreznih vsebinskih analiz študijskih programov slovenskim univerzam vsiljena. Semestrsko izvajanje predmetov in obvezna prisotnost na predavanjih občutno nižata raven kvalitete našega študija v primerjavi s starim, nebolonjskim sistemom. Študentje pogrešamo čas za poglobljen študij izpitne literature in kritični razmislek ob sprejemanju obravnavanih vsebin. Prav tako želimo s pisanjem kvalitetne diplomske naloge izkazati znanje, ki smo ga v času študija pridobili, saj se nam sedanji kriteriji za zaključek študija zdijo žaljivi. Za diplomsko nalogo v nekaterih primerih zadostuje le 10 strani in triminutni zagovor, kar je po našem mnenju naravnost absurdno. Kot da to ni dovolj, nam je bolonjska reforma praktično uničila znanstveni magisterij in nam s tem vzela ustrezno strokovno podlago za nadaljevanje študija na doktoratu. Pred bolonijo so nam obljubljali večjo primerljivost študijskih programov, a že skok v Maribor nam pokaže, da ti študijski programi niso primerljivi, o priznavanju izpitov po študiju v tujini pa raje ne bomo govorili.

Raziskava, ki je zajela 26 evropskih držav, je pokazala, da 78 % zaposlenih na visokošolskih ustanovah govori o večanju delovne obremenitve zaradi bolonjskega načina dela, 61 % pa jih opozarja na obseg dela, ki presega zakonsko določen delovni čas. Na drugi strani danes govorimo o noveli Zakona o visokem šolstvu, ki v 63. členu daje pristojnim možnost večati neposredno pedagoško obveznost. Varčevalni rezi so zmanjšali že tako premajhen proračun slovenskega visokega šolstva in s tem dali neposreden razlog za odpuščanja zaposlenih. Zaradi večjega obsega pedagoškega in raziskovalnega dela tistih, ki bi službo sploh obdržali, bi bila ob sprejetju te novele kvaliteta študija še slabša. Ob tem želimo vlado vprašati, če se ne zaveda, da imamo v Sloveniji že tako najslabše razmerje študent – profesor v skupini 19 evropskih držav.

Nadalje bi predstavnice Društva študentov andragogike in pedagogike rade opozorile na neustrezno financiranje visokega šolstva v Sloveniji. V zadnjih desetih letih je bilo namreč z javnim denarjem ustanovljenih 25 visokošolskih zavodov in ena privatna univerza. Novela Zakona o visokem šolstvu bi omogočila ustanovitev treh novih univerz, in sicer na Gorenjskem, Savinjskem in v Novem mestu. Tako bi jih v Sloveniji imeli že kar sedem. Zaskrbljujoče se nam zdi tudi dejstvo, da bodo, po tem ko so Univerzi v Ljubljani vzeli 25 milijonov evrov, Univerzi v Mariboru pa primanjkuje 8 milijonov evrov, za privatne fakultete letos namenili 10,7 milijona evrov. Gre torej za degradacijo javnega šolstva in odpiranje visokošolskega prostora privatnim in tujim univerzam.

Na tem mestu želimo kot bodoče strokovnjakinje s področja šolstva širši javnosti v razpravo ponuditi naslednje predloge, ki bi nam zopet omogočili kakovosten študij:

  • Zahtevamo odpravo bolonjskega sistema, saj je, kot smo predhodno že prikazale, škodljiv za študente in profesorje.
  • Zahtevamo prenovo študijskih programov, ki ne bodo sledili direktivam tujine.
  • Zahtevamo vzpostavitev normalnih študijskih pogojev in ugodnih pogojev za pedagoško in raziskovalno delo zaposlenih.
  • Zahtevamo ureditev financiranja visokošolskega sistema z zakonom, kot je to od Vlade Republike Slovenije zahtevalo Ustavno sodišče Republike Slovenije.
  • Zahtevamo možnost nazadovanja predavateljev pri habilitacijah, v primeru ko zaposleni ne opravljajo svojih obveznosti zadovoljivo. To bi npr. pomenilo, da bi redni profesor lahko nazadoval iz naziva rednega profesorja v naziv izrednega profesorja.
  • Zahtevamo uvedbo študentskega veta v upravnih organih univerze.
  • In nenazadnje, od poslancev in poslank Državnega zbora Republike Slovenije zahtevamo zavrnitev novele Zakona o visokem šolstvu.

3. Stališče pobudnikov Peticije proti noveli Zakona o visokem šolstvu

Na začetku je bila novela obravnavana v nujnem postopku – postopku, ki je načeloma rezerviran za obravnavo problemov, na katere se je treba odzvati v zelo kratkem času, kot so npr. naravne katastrofe. Ta vrsta postopka je omogočila, da sta bila za javno razpravo o noveli namenjena samo dva dneva, kar je za analizo zakona vsekakor premalo in povsem nedemokratično. Razlog za nujnost postopka naj bi bila nevarnost, da bi akreditaciji izgubili Univerza v Mariboru in Univerza v Ljubljani, kar naj bi novela preprečila. No, tako je pisalo v obrazložitvi novele, resnica pa je drugačna.

Prvič: z akreditacijo obeh omenjenih univerz ni nič narobe – na to sta tudi opozorila rektor Univerze v Ljubljani in Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu. Mimogrede: Univerza v Ljubljani je trenutno v normalnem procesu akreditacije, kljub temu, da novela ni bila sprejeta.

Drugič: Novela zakona o visokem šolstvu vsebuje tudi ostale dopolnitve, ki niso nikakor povezane z razlogi, ki so napisani v obrazložitvi; večina izmed njih pa sploh ni v nikakršni povezavi s samim postopkom ponovne akreditacije Univerze v Mariboru in Univerze v Ljubljani, zaradi katerega naj bi do novele sploh prišlo. Naštel bom najbolj zaskrbljujoče:

63. člen v noveli omogoča povečevanje neposredne pedagoške obveznosti zaposlenih, kar vodi v slabšanje kakovosti pedagoškega in raziskovalnega dela zaposlenih in hkrati posredno omogoča lažje odpuščanje. Ali res mislite, da bo novela s povečevanjem obveznosti zaposlenih kakorkoli pozitivno vplivala na »povečanje zaupanja v slovenske visokošolske zavode in podeljene diplome ter druge listine«, kot je zapisano v ciljih novele?

del h) v 51. členu omogoča še večji politični nadzor Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, saj v njem piše, da naj bi vlada člane sveta agencije kar imenovala, medtem ko jih je prej samo potrjevala. Tak političen nadzor bo omogočil ljudem, ki so povezani z vladajočimi strankami, da ustanovijo svoje privatne fakultete in univerze z denarjem iz javne blagajne, ki pa bodo služile pridobivanju dobička, ne pa kvalitetni izobrazbi.

drugi del h) v 51. členu spremeni tudi enega izmed pogojev za predčasno razrešitev članov sveta; v zakonu je član predčasno razrešen, če se ne udeleži petih sej sveta agencije, v noveli pa se ta pogoj spremeni tako, da lahko člana predčasno razrešijo, če manjka na treh rednih zaporednih sejah. To pomeni, da če se član sveta agencije udeleži vsake tretje redne seje, lahko praktično manjka na dveh tretjinah vseh rednih sej, brez bi bil predčasno razrešen. Če želimo »zagotoviti kakovostno evalvacijo kakovosti slovenskih visokošolskih zavodov in študijskih programov«, kot beremo v ciljih novele, vidimo, da gre novela v popolnoma nasprotno smer, saj z dopuščanjem neresnega udejstvovanja članov sveta pada učinkovitost agencije in kredibilnost agencije. Kakšen je torej smisel novele, ki je v protislovju s svojimi lastnimi cilji?

Da se vrnem k začetku: novela je iz nujnega postopka prešla v pospešenega, nato pa še v redni postopek. Že samo zaradi ugovorov, ki sem jih podal (da ne omenim ugovorov raznih strokovnih sfer), pozivam vlado, da se novela zakona o visokem šolstvu takoj umakne iz postopka.

Comments are closed.