PRVOSTOPENJSKI UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM
SOCIOLOGIJA KULTURE – ENOPREDMETNI
PREDSTAVITVENI ZBORNIK
ŠTUDIJSKI PROGRAM 1. STOPNJE
»SOCIOLOGIJA KULTURE – ENOPREDMETNI PROGRAM«
1. Študijski program
Prvostopenjski enopredmetni študijski program Sociologija kulture traja 3 leta (6 semestrov) in obsega skupaj 180 KT.
Diplomanti/diplomantke triletnega programa prve stopnje Sociologija kulture pridobijo strokovni naslov: »diplomirani sociolog kulture (UN)« oz. »diplomirana sociologinja kulture (UN)«. Ustrezna okrajšava za naziv je univ. dipl. sociolog kulture oz. univ. dipl. sociologinja kulture.
2. Temeljni cilji programa in kompetence
Enopredmetni študijski program prve stopnje Sociologija kulture izhaja iz razvoja dosedanjega študijskega programa. Izpostavlja tiste vsebinske in razvojne značilnosti, zaradi katerih je v razmerah evropske primerljivosti in prehoda na »bolonjski proces« mogoče in potrebno program sociologije kulture v širšem smislu osamosvojiti. Enopredmetni program Sociologija kulture upošteva smernice razvoja sodobne družbe, kjer prihaja do novih povezav in zlivanja med družbenimi sferami, zaradi katerih kulture ni mogoče več razumeti brez razumevanja teh procesov: hkrati torej sociologija sodobnih družb zahteva pritegnitev analitičnih postopkov, razvitih za analizo kulturnih praks v ožjem pomenu, na družbene procese, ki tradicionalno niso bili obravnavani kot »kulturni«, sociologija kulturnih praks pa na vsakem koraku zahteva analizo družbenih razmerij, ki te prakse določajo. Evropsko primerljivi programi tudi odražajo prepoznanje nuje po povezovanju in umeščanju študija kulture v širše družboslovne in humanistične okvire. Program Sociologija kulture takšno povezovanje naslanja na tradicije sociološkega raziskovanja na dosedanjih programih na Oddelku za sociologijo in ga razširja v interdisciplinarno humanistično polje, ki ga z zunanjo izbirnostjo omogoča študij na Filozofski fakulteti.
Posebnosti programa: prvostopenjski program Sociologija kulture je poseben v slovenskem prostoru po svojem poglobljenem teoretskem pristopu, ki vključuje poznavanje klasične in temeljne sociološke misli ter razvija analitske osnove, oprte na najnovejše epistemološke in teoretske premike v polju družboslovja in humanistke. Študij je zasnovan tako, da na začetku gradi na širokih temeljnih socioloških in širše družboslovno-humanističnih znanjih, ki jih v višjih letnikih razvija v specialna in posebna sociološka polja. Specifike teh teoretsko vsebinskih usmeritev podajajo osnove za preučevanje procesov oblikovanja kolektivnih identitet, nacionalne pripadnosti in kulturne razpetosti družbe med tradicijo in izzivi sodobnega časa. Študentu in študentki omogočajo prepoznavanje in razumevanje kulturnih in identitetnih politik nacionalne skupnosti ter soočenja lokalnih posebnosti v organiziranju kolektivnega kulturnega življenja s širšimi konteksti integracijskih in globalizacijskih procesov: ti vodijo do zbliževanja kultur in novega vrednotenja medkulturnih stikov. S svojo programsko usmeritvijo študij Sociologije kulture opravlja tudi pomembno poslanstvo v izobraževanju kadrov, ki suvereno in samostojno prispevajo k razvoju medkulturnega dialoga države in njenih vizij globalnega civilizacijskega sodelovanja.
Splošne kompetence:
-
Komunikacijska odprtost ter občutek za medkulturno sporazumevanje;
-
sposobnost vključevanja v timsko delo in vodenje iniciative;
-
suvereno sodelovanje pri pripravi ter organiziranja projektnih del;
-
obvladovanje informacijskih tehnologij;
-
samostojnost, samoiniciativnost, idejna dinamičnost;
-
sposobnost strokovnega in publicističnega izražanja.
Predmetno specifične kompetence
-
Poznavanje osnov družboslovnih teorij in teorij kulture;
-
poznavanje zgodovine in razvoja sociološke in kulturološke misli;
-
poznavanje kvantitativne in kvalitativne metodologije sociološkega in kulturološkega raziskovanja;
-
koherentna uporaba sociološkega znanja ter temeljnih socioloških konceptov v praksi;
-
samostojno razumevanje in umeščanje novih družbenih in kulturnih pojavov v obstoječe teoretske in problemske okvire sociološke vede;
-
poznavanje družbene in kulturne zgodovine Evrope;
-
razumevanje procesov globalizacije ter razmerij med globalnim in lokalnim;
-
analiza vizualnih in drugih kulturnih reprezentacij; umeščanje, interpretiranje in povezovanje kulturnih artefaktov s širšimi družbenimi in kulturnimi procesi;
- reflektiranje nacionalne identitete in tvorbe nacionalnih pripadnosti v primerjalnem in zgodovinskem kontekstu;
-
občutek za kulturne raznolikosti čl
oveške družbe in sposobnost prilagajanja konceptualnih aparatov na konkretna družbena in kulturna okolja.
3. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V prvostopenjski univerzitetni študijski program Sociologija kulture se lahko vpiše:
-
kdor je opravil splošno maturo,
-
kdor je opravil poklicno maturo v katerem koli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov (zgodovina, psihologija, filozofija, sociologija, ekonomija); izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, ali
-
kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Predvideno število vpisnih mest na redni študij je 60. Predvideno število vpisnih mest na redni študij je 15.
Če bo vpis omejen, bodo imeli prednost pri izbiri:
-
kandidati iz točke a), izbrani glede na:
-
splošni uspeh pri maturi: 60 % točk,
-
splošni uspeh v 3. in 4. letniku: 40 % točk;
- kandidati iz točke b), izbrani glede na:
-
splošni uspeh pri poklicni maturi: 40 % točk,
-
splošni uspeh v 3. in 4. letniku: 40 % točk,
-
uspeh pri maturitetnem predmetu: 20 % točk,
-
kandidati iz točke c) glede na:
-
splošni uspeh na zaključnem izpitu: 60 % točk,
-
splošni uspeh v 3. in 4. letniku: 40 % točk.
4. Priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program
Filozofska fakulteta kandidatom in kandidatkam lahko prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetnospecifičnim kompetencam, določenim s posameznim študijskim programom. Kot opravljene študijske obveznosti se lahko priznavajo znanje, usposobljenost ali zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem.
Pri priznavanju se:
– upoštevajo spričevala in druge listine (priznavanje »netipičnih spričeval«, portfolijo, listine o končanih tečajih in drugih oblikah izobraževanja),
– ocenjujejo izdelki, storitve, objave in druga avtorska dela študentov (možnost opravljanja študijskih obveznosti – npr. izpitov, kolokvijev ipd. – z ocenjevanjem izdelkov, npr. projektov, izumov, patentov, ki jih je študent izdelal pred vpisom),
– ocenjuje znanje, ki si ga je študent pridobil s samoizobraževanjem ali z izkustvenim učenjem (možnost opravljanja študijskih obveznosti – npr. izpitov, kolokvijev ipd. – brez udeležbe na predavanjih, vajah, seminarjih),
– upoštevajo ustrezne delovne izkušnje (npr. priznavanje praktičnega usposabljanja in drugih učnih enot progama, ki temeljijo na delovni praksi in izkušnjah).
Na podlagi meril za priznavanje Filozofska fakulteta prek ustaljenega postopka obravnava individualne dokumentirane vloge študentov v skladu z določbami statuta in Pravil FF. Vloga, oddana na študentski referat, se posreduje oddelku v mnenje. Ustrezni organ Oddelka za sociologijo obravnava vlogo in predlaga ovrednotenje priznanih opravljenih obveznosti po merilih za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS. Odločitev na predlog oddelka poda Odbor za študentska vprašanja.
5. Pogoji za napredovanje po programu
Za napredovanje v drugi letnik dodiplomskega študija mora študent opraviti obveznosti v obsegu 60 KT iz programa, za katere se predvideva, da jih opravi v prvih dveh semestrih.
Za napredovanje v tretji letnik dodiplomskega študija mora študent opraviti obveznosti v obsegu 120 KT iz programa, za katere se predvideva, da jih opravi v prvih štirih semestrih.
Izjemoma se dopusti toleranca do 10% KT na letnik. Te spregledane obveznosti morajo biti opravljene do vpisa v naslednji, višji letnik.
V skladu s 152. členom Statuta UL lahko študent/študentka, ki ni opravil/a vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, v času študija enkrat ponavlja letnik, če je opravil vsaj polovico (30KT) obveznosti, predvidenih za letnik.
Za svetovanje in usmerjanje med študijem Oddelek za sociologijo zadolži mentorja letnika.
6. Pogoji za dokončanje študija
Za dokončanje dodiplomskega študija mora kandidat/kandidatka opraviti vse obveznosti, ki jih določajo študijski program in učni načrti predmetov, vključenih v program. Kandidat/ kandidatka diplomira z zagovorom pisnega diplomskega dela.
7. Prehodi med programi
Prehajanje med programi je določeno skladno s 181-189. členom statuta UL, z Merili za prehode med študijskimi programi in s členi 35, 37 in 39 Zakona o visokem šolstvu.
Prehajanje na študij Sociologija kulture na FF UL
a) Med univerzami je določeno glede na 189. člen statuta UL:
-
Kandidat oz. kandidatka mora za prehod na študij Sociologija kulture na FF UL izpolnjevati pogoje za vpis v višji letnik po študijskem programu univerze, na katero je vpisan.
-
Senat FF UL na predlog Oddelka za sociologijo FF odloča o izpolnjevanju pogojev za prehod in določi kandidatu oz. kandidatki za nadaljevanje študija diferencialne izpite in druge obveznosti za vpis ter letnik, v katerega se sme vpisati.
-
Diplomant/diplomantka visokošolskih ali višješolskih programov sociologije in/ali kulturnih študijev lahko preide na študij Sociologija kulture. Senat FF UL na predlog Oddelka za sociologijo FF odloča o izpolnjevanju pogojev za prehod in določi letnik, v katerega se sme vpisati.
b) Iz študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe oz. univerzitetne izobrazbe prve stopnje na UL je mogoč prehod na študij Sociologija kulture na FF UL. Prehajanje je določeno glede na 183. člen statuta UL:
-
Kandidat/kandidatka mora izpolnjevati pogoje za vpis v prvi letnik študija Sociologija kulture.
-
Senat FF UL na predlog Oddelka za sociologijo FF odloča o izpolnjevanju pogojev za prehod in določi kandidatu oz. kandidatki za nadaljevanje študija diferencialne izpite in druge obveznosti za vpis ter letnik, v katerega se sme vpisati.
-
Diplomant/diplomantka visokošolskih ali višješolskih programov sociologije in/ali kulturnih študijev lahko preide na študij Sociologija kulture. Senat FF UL na predlog Oddelka za sociologijo FF odloča o izpolnjevanju pogojev za prehod in določi letnik, v katerega se sme vpisati.
c) Prehod z univerzitetnih programov Sociologija kulture na FF UL oz. Sociologija na FF UL na prvostopenjski program Sociologija kulture na FF UL je mogoč pod naslednjimi pogoji, ki so v skladu s 183. členom statuta UL:
-
Kandidat oz. kandidatka mora izpolnjevati pogoje za vpis v prvi letnik študija Sociologija kulture.
-
Prehod na študij Sociologija kulture je mogoč, če se kandidatu/kandidatki pri vpisu lahko prizna vsaj polovica obveznosti, ki jih je že opravil/a na prvem študijskem programu;
-
Senat FF UL na predlog Oddelka za sociologijo FF odloča o izpolnjevanju pogojev za prehod in določi kandidatu oz. kandidatki za nadaljevanje študija diferencialne izpite in druge obveznosti za vpis ter letnik, v katerega se sme vpisati.
8. Načini ocenjevanja
Načini ocenjevanja posameznih predmetov so določeni za vsak predmet posebej v učnih načrtih, in obsegajo od ustnih in pisnih izpitov, kolokvijev, seminarskih nalog, aktivnega sodelovanja pri kontaktnih urah, projektov ipd. Ocenjevalna lestvica je od 6 do 10 (pozitivno) oz. od 1 do 5 (nezadostno). Pri ocenjevanju se upošteva Statut Univerze v Ljubljani in izpitni režim Filozofske fakultete v Ljubljani.
Ocenjevalna lestvica:
10 - (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),
9 - (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami),
8 - (prav dobro: solidni rezultati),
7 - (dobro: solidno znanje, vendar z večjimi napakami),
6 - (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem)
5-1 - (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem)
9. Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti
